Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi Marije Otorepec, kateri je velenjski center za socialno delo konec marca brez njene vednosti iz vrtca odpeljal vnuka.
Tožnici so bile kršene pravice, je zapisalo sodišče, in sicer po 8. členu Evropske konvencije za človekove pravice (pravica do družinskega in zasebnega življenja) in 53. členu Ustave RS (pravica do družine), a je kljub temu zavrnilo zahtevo starih staršev, da se dečka do pravnomočnosti odločbe vrneta k njima.
Primer je v javnosti močno odmeval
Vnuka, tri in pet let stara dečka, sta bila pri babici in njenem partnerju Ivanu Škratku nastanjena od decembra lani, ko je njun oče Romeo Bajde umoril njuno mater.
Marca je CSD Velenje dečka odpeljal, stara starša in njuni sovaščani iz Pameč pri Slovenj Gradcu, s predsednikom vaške skupnosti Andrejem Breznikom na čelu, pa so napovedali proteste, če odgovorni svoje odločitve nemudoma ne bodo spremenili v korist starih staršev.
V primer so se vpletli ministrstvo, socialna inšpekcija, varuhinja človekovih pravic in javnost.
Zakaj sta bila dečka odpeljana, razen vpletenih nihče točno ne ve, so se pa v javnosti pojavljale različne informacije.
Odvetnik se bo pritožil
Zdaj je upravno sodišče ugotovilo, da so bile ob odvzemu tožnici kršene ustavne in človekove pravice.
Sodba po besedah odvetnika Velimirja Cugmasa negira zatrjevanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, varuhinje za človekove pravice in inšpekcije, ki so obravnavali ta postopek, da pri odvzemu dečkov ni bilo nepravilnosti.
Pri sodbi se je sodišče sklicevalo na podobno odločitev evropskega sodišča v italijanskem primeru.
»Z ugodilnim delom sodbe pod točko 1 izreka je odločeno o bistvenih vprašanjih, in sicer je sodišče negiralo zatrjevanje ministrice, inšpekcije in CSD ter varuha človekovih pravic, da s konkretnimi ravnanji ni storjena nezakonitost in da ni poseženo v človekove pravice. Dejanje protipravnega odvzema obeh otrok se tako izkaže za predhodno ugotovitev sodišča, kar pomeni tudi izkaz utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 190. členu KZ-1. Sodba tudi potrjuje, da stari starši imajo sodno varovani interes v razmerju do vnukov. Potrjuje se, da je s tem priznana tudi razlaga ZIRD, kot jo terja odločba ESČP v zadevi Manuello and Navy zoper Italijo,« pojasnjuje odvetnik in dodaja:
»Pritožbo zoper sklep (o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe) bom vložil v roku treh dni na Vrhovno sodišče RS, saj so po mojem mnenju izkazani pogoji za njeno ugoditev. Ob nespremenjenih razmerah za bivanje ter skrbi in oskrbi otrok (v domu v Pamečah in vrtcu v Slovenj Gradcu) je kakršnakoli nevarnost, ki bi grozila otrokom, nemogoča.«
Sodišče zavrnilo zahtevo, da se dečka vrneta k starima staršema
Upravno sodišče je babičino začasno zahtevo, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starim staršem, zavrnilo z argumenti, da bodo o tem odločili drugi organi.
Marija Otorepec je v telefonskem pogovoru za Večer povedala, da še vedno nima stikov s svojima vnukoma in ne ve, kje sta nastanjena.
Prvi odzivi: Ministrica bo počakala na pravnomočnost sodb
Na ministrstvu sodbe še nimajo, zato je ne komentirajo.
»Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sodbo Upravnega sodišča Maribor − v primeru namestitve dveh velenjskih mladoletnih otrok v rejniško družino − seznanjeno prek medijev. Odločitve sodišča ne moremo komentirati, saj nismo prejeli niti tožbe, niti odgovora na to tožbo in uradno niti sodbe.Do zdaj so moja ravnanja v tem primeru temeljila na prvih ugotovitvah socialne inšpekcije, kjer nepravilnosti v postopku niso ugotovili. To ugotovitev je pozneje potrdila tudi varuhinja človekovih pravic. V kolikor pa bodo sodišča ugotovila nepravilnosti in bodo sodbe pravnomočne, pa bom v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi tudi zahtevala prevzem odgovornosti,« pravi ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
Prav tako sodbe še nima direktorica CSD Velenje Lidija Hartman. Napotila nas je na odvetniško pisarno, ki zastopa CSD Velenje. Za komentar smo zato zaprosili odvetnico Simono Marko, ki CSD Velenje zastopa v tej zadevi.
Varuh meni, da je sodiščep ritrdilo njihovim ugotovitvam
Na sodbo so se odzvali v uradu Varuha človekovih pravic.
Vsebinsko ne morejo komentirati sodnih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, še zlasti ker je ena od strank v postopku že napovedala pritožbo.
»Sicer pa ugotavljamo, da Upravno sodišče pritrjuje ugotovitvam Varuha, ki je opozoril na pravni interes dedkov in babic oziroma ožjih sorodnikov v pravnih postopkih za zaščito otrok in potrebo, da jim ga prizna zakonodaja,« so zapisali v sporočilu. »Varuh odločitev sodišča v tem delu pozdravlja, vseeno pa od zakonodajalca pričakuje, da bo to problematiko podrobneje uredil v novi družinski zakonodaji.«
Po mnenju Varuha morajo državni organi odločiti o vsaki vlogi posameznikov, ki od njih zahtevajo določeno ravnanje, in ni dovolj, da jih o tem zgolj obvestijo z dopisom. »Takšno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v 25. točki obrazložitve, zato menimo, da bodo centri za socialno delo morali v tem delu spremeniti dosedanjo prakso.«
Poudarili so, da je Varuh v postopkih ugotavljal le, kako je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu in ugotovil, da pravice otrok niso bile kršene.
»Varuh torej ni ugotavljal nepravilnosti v postopkih, za katere so pristojni drugi državni organi in jih bo mogoče odpraviti v nadaljnjih postopkih, ki jih je začel zastopnik starih staršev. Trditi, da je Varuh podprl ugotovitve drugih organov, ni primerno, saj so bila že izhodišča za preučevanje različna,« so še zapisali.
Odziv odvetnice CSD Velenje: sodišče ni presojalo o (ne)zakonitosti
Ugotovitev sodišča, da naj bi bilo z ravnanjem CSD Velenje poseženo v pravico do družinskega življenja babice, ne more postaviti pod vprašaj zakonitosti odločitve CSD Velenje o namestitvi otrok v rejniško družino.
CSD Velenje je po njenih besedah v postopku odločanja o namestitvi otrok v rejniško družino ugotavljal in izhajal iz celovite obravnave in presoje pravnega standarda koristi otroka, ki ga je potrebno v vsakem primeru ugotavljati individualno in celovito.
»CSD Velenje je ugotovil, da je v največjo korist otrok, da se namestita v rejniško družino in CSD je v ospredje seveda postavil potrebe in koristi otrok. V postopkih odločanja o koristih in potrebah otrok so vedno pravice otrok na prvem mestu. Pravice odraslih oseb, ki so povezane z otrokom, so omejene z obsegom pravic in koristi otrok.«
Dodaja, da je sodišče sicer ugotovilo poseg v družinsko življenje, vendar pa je z isto sodbo ugotovilo, da je v največjo korist otrok, da ostaneta še nadalje nameščena v rejniški družini.
***
Odlomki iz obrazložitve sodbe
11. Tožba je delno utemeljena.
24. Sodišče poudarja, da ni stvar presoje v tem urpavnem sporu odločitv o tem, ali je tožnica primerna oseba za rejnico za svoja vnuka oziroma ali je potrebna namestitev otrok v drugo rejniško družino, ampak je bilo z dejanjem odvzema otrok na opisan način storjena kršitev tožničinih pravic iz 8. člena EKČP in tretjega odstavka 53. člena Ustave.. /.../ Glede na zgoraj navedeno o načinu izvršitve tega dejanja, pa tožnica zoper to ni imela drugega sodnega varstva, zato je podana podlaga za odločanje o tem v upravnem sporu.
25. K zgoraj navedenemu sodišče dodaja, da je CSD sicer dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otrok ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic (119. člen ZZZDR), vendar pa mora tudi v teh zadevah spoštovati pravila postopka, to pomeni ZUP (86. člen ZSV). Namen spoštovanja postopkovnih pravil je namreč ta, da se doseže vsebinska pravilna in zakonita odločitev. Takšno odločitev mora sprejeti z ustreznim aktom, s katerim odloči o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank, zoper takšen akt pa je mogoče uporabiti z zakonom določena pravna sredstva. Šele na ta način sprejeta odločitev omogoča varovanje pravic vseh udeležencev oziroma je s takšnim aktom lahko ugotovljeno, da je določen poseg v katero od pravic posameznika dopusten.
29. Sodišče je zavrnilo tudi 11. točko tožbenega zahtevka, s katero se zahteva vrnitev otrok v tožničino družino. S tožbo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 je sicer mogoče zahtevati tudi odpravo posledic dejanja, vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, presoditi vse okoliščine primera in odločiti tako, da pri tem ne nastajajo nove kršitve. /.../
30. /.../ Nenehno (oziroma glede na stadij postopka) spreminjanje prebivališč in ljudi, s katerimi živita, ne more biti v njuno korist, saj je pri vzgoji in varstvu otrok treba gledati tudi na stabilnost otrokovega okolja, kolikor pač okoliščine to omogočajo.
32. Pri odločitvi je treba zato uporabiti načelo sorazmernosti, ko je treba tehtati tako pravico tožnice kot babice do družinskega življenja z vnukoma na eni strani ter na drugi strani dolžnost varovanja otrok pred nenehnimi spremembami bivališč in ljudi, s katerima živita. Varstvo in skrb (posebej tako majhnih) otrok zahteva, da se otroke seli in dodeljuje v varstvo, vzgojo in oskrbo le na podlagi pretehtane odločitve, sprejete na ustrezni strokovni podlagi. Glede na sedanje stanje zadeve, ko sta otroka nastanjena v zanju ugodnem okolju rejniške družine, in ob uporabi načela sorazmernosti pri tehtanju posega v pravico tožnice do družinskega življenja in dolžnostjo varovanja otrok, je sodišče II. točko tožbenega zahtevka zavrnilo, ker je dalo večjo težo slednjemu.
33. Kot je sodišče zgoraj že pojasnilo, to ni postopek o presoji pravilnosti odločitve, da se otroka izročita v varstvo in vzgojo nadomestni rejniški družini. Vsebinsko odločitev o tem je mogoče sprejeti le v postopku o rejništvu, v katerem je treba pretehtati vse vidike zadeve, odločiti tudi o vlogi tožnice in ji dati možnost, da v postopku sodeluje z navedbo dejstev in dokazov. V nadaljevanju postopka bo to še treba storiti, rezultat tega postopka pa bo z ustreznim aktom sprejeta odločitev o tem, komu bosta otroka zaupana v rejništvo, kot je pojasnjeno že v 25. točki te obrazložitve.
35. Tožeča stranka predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe z zahtevo, nnaj se otroka do pravnomočnosti predmetnega postopka vrneta na tožničin dom. Zgoraj je sodišče že pojasnilo, da varstvo in skrb za otroke nalagata le dobro pretehtane in strokovno utemeljene s pravnim aktom sprejete odločitve o spremembah njihovega bivališča in oseb, ki so jim zaupane v varstvo, vzgojo in oskrbo, kar bo treba storiti v nadaljevanju postopka. Zato je že iz tega razloga treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti.
36. K temu pa sodišče se dodaja, da tožeča stranka z začasno odredbo zahteva vrnitev otrok na tožničin dom, razlogi za začasno odredbo pa temeljijo na onemogočanju stikov tožnice s svojimi vnuki, kar pa ni predmet obravnavane zadeve. Pravico do stikov otrok z drugimi osebami, ki niso njihovi starši, je urejena v 106. a členu ZZZDR, o tem pa odloča, če pride do nesporazuma, redno sodišče pristojno v nepravdnem postopku.