"Če bomo plavali v nevednosti, se nam ne piše dobro," je v pogovoru za Večer dejal Zupan.
Umetna inteligenca po Zupanovih besedah sama po sebi ni nikakršen bavbav, vendar jo je primerjal z orodjem - je kot kladivo, s katerim lahko tolčeš po žebljih ali pa razbijaš glave. "Odvisno od človeka, ne od kladiva," je dodal.
Zupan je ugotovil, da smo na samem začetku uporabe teh tehnologij in gotovo ni prepozno začeti seznanjati ljudi, na čem temeljijo, česa so sposobne, kaj lahko z njimi počnemo, predvsem pa je treba vedeti tudi, kaj dobrega prinašajo. "Moramo pa preprečiti možnosti slabe uporabe, zlorabe, in ta je zame predvsem v načenjanju temeljev demokracije," je pozval.
Samo s pravočasnim izobraževanjem je mogoče po njegovih besedah vzgojiti ljudi, ki bodo vedeli, kaj je strojno učenje, kaj je umetna inteligenca, in jih ne bo strah teh tehnologij, ampak bodo znali oceniti, kako vplivajo na naše življenje, kje postaviti meje, kako zajeziti korporacije. "Če bomo plavali v nevednosti, se nam ne piše dobro. Tačas številne korporacije zbirajo naše podatke, ne da bi se ljudje tega zavedali ali vedeli, za kakšne podatke sploh gre," je dejal.
Pri tem je bil povsem konkreten: "Če bi imeli na voljo tolikšne količine podatkov, kot jih ima denimo Google, lahko vsakemu srednješolcu predlagamo najboljšo izbiro študija, predlagamo, s kom naj gre na zmenek, napovemo paru, ki se misli poročiti, ali bo njun zakon srečen ali pa vodi v polomijo, ..."
Google ve vse o nas, njegovih uporabnikih, je dejal in zanikal, da je to le zelo prijazen iskalnik. "Ne, Google je firma, ki trži podatke. Ne podatkov o spletnih straneh, ampak trži podatke o nas, uporabnikih njegovih storitev," je opozoril.
Edini način, kako to zajeziti in regulirati, bi bil poseg države in sprejem ustrezne zakonodaje, država pa tega ne stori. Pri tem je opozoril, da dandanes o umetni inteligenci v glavnem razpravljajo ljudje, ki o tej tehnologiji ne vedo ničesar. "Zato se mi zdi zelo pomembno, da bi osnovnošolce, srednješolce in študente na vseh fakultetah in še posebno na družboslovju podučili, kaj ta tehnologija sploh je," je dejal.
Odločilno potezo pa mora povleči država. Vendar pri tem ni optimist. "Ker najbrž malokateri poslanec ve, kaj sploh je umetna inteligenca in kaj vse lahko počnemo s podatki, če jih zberemo v primerni obliki," je dejal. Kako naj odloča o zakonih, ki zadevajo njemu popolnoma neznane tehnologije? Tako kot bi bilo nujno spremeniti šolski sistem, bi bilo nujno s temi tehnologijami seznaniti tudi ljudi, ki imajo moč odločanja.
A hkrati je Zupan ugotovil, da bomo s to isto tehnologijo v prihodnosti morda rešili problem zdravljenja raka, dobili avtonomna vozila ali vedeli, kakšna zdravila premagajo takšno in drugačno bolezen ... "Pošiljali bomo robote na druge planete in morda, nekoč, poselili vesolje. Ali pa morda samo uživali ob tem, da se nam bo hladilnik napolnil s hrano, o kateri smo ravno razmišljali, da bi jo bilo dobro imeti za jutrišnje kosilo," je še dejal za Večer.