KKR odhaja, Šolak razkrit
Ameriški sklad se umika iz lastništva United Groupa. Je bil le krinka za Šolkove namene?
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Zasuk v zgodbi o prevzemu Pro plusa, ki je med drugim lastnik Pop TV in Kanala A, daje slutiti, da je bil ameriški sklad Kohlberg Kravis Roberts (KKR) le sredstvo United Groupa Dragana Šolka, da v regiji postane največji ponudnik kabelske televizije (Telemach) in lastnik programov (Šport klub, N1).
Ameriški časopis Wall Street Journal je namreč poročal, da se KKR lastniško umika iz United Groupa in iz jugovzhodne Evrope. Zasuk je toliko bolj presenetljiv, ker je še sredi aprila eden višjih kadrov sklada Ludo Bammens na zajtrku slovenskega Amchama (gospodarska zbornica ZDA) aktivno lobiral in pozival slovenske institucije, zlasti agencijo za varstvo konkurence (AVK), naj hitro odločijo v prid nakupu Pro plusa. Po mnenju večine naših virov naj bi bilo ravno lobiranje glavna naloga KKR, v resnici pa naj bi bil pravi kupec v ozadju srbski poslovnež Dragan Šolak.
Spomnimo, da je predsednik odbora KKR, nekdanji direktor Cie, David H. Petraeus pred dobrim letom o smotrnosti posla prepričeval tudi premiera Mira Cerarja. Kaže, da se je njegov poziv najbolj prijel gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, saj na različne načine pritiska na AVK oziroma odstavlja njenega direktorja Andreja Matvoza. Ker ni zalegel poziv vlade svetu agencije, naj ga odstavi, je pisal evropski komisarki za konkurenčnost Margrethe Vestager in ta ga je po pisanju Dnevnika spomnila na evropsko direktivo v pripravi, ki bo nacionalnim varuhom konkurence dala več pooblastil.
Počivalšek je o neprimernosti Matvoza za vodenje AVK pisal tudi OECD, kjer pa ga verjetno čaka hladen tuš, saj je predsednik njihovega odbora za konkurenco Frederic Jenny Dnevniku že zaupal svoje mnenje, da je izredno pomembno, da se zagotovi neodvisnost organov za konkurenco.
Potem ko je ameriški zvezni sodnik Richard Leon dovolil 85 milijard dolarjev vredno združitev telekomunikacijskega operaterja AT&T s ponudnikom vsebin Time Warnerjem, je nekatere protagoniste United Groupovega nakupa Pro plusa zajela evforija. A ameriška zgodba nima veliko skupnega s slovensko. Prvič se lahko pred dejansko združitvijo v ZDA marsikaj še zaplete, drugič je sam sodnik v svoji razlagi poudaril, da tega primera ne gre aplicirati na druge morebitne združitve, tretjič ne gre spregledati številnih strokovnih kritikov, ki so sodbo označili za popolno neumnost, in četrtič je razlika med ameriškim in slovenskim trgom tako velika, da ju ni mogoče primerjati. Leon je kot vzroka, da je dovolil združitev, navedel, da At&T zaradi novih internetnih ponudnikov, kot so Netflix, Hulu in Amazon, hitro izgublja kupce in da večino oglasnega denarja pobereta Facebook in Google. V Sloveniji je zgodba drugačna, saj število IP TV-uporabnikov raste, več kot 80 odstotkov oglaševalskega kolača pa poberejo televizije. In prav to je poslovni model združitve Telemacha in Pro plusa s še drugimi ponudniki v regiji pod isto Šolkovo streho, ne pa skrb za končnega porabnika.
Ameriški časopis Wall Street Journal je namreč poročal, da se KKR lastniško umika iz United Groupa in iz jugovzhodne Evrope. Zasuk je toliko bolj presenetljiv, ker je še sredi aprila eden višjih kadrov sklada Ludo Bammens na zajtrku slovenskega Amchama (gospodarska zbornica ZDA) aktivno lobiral in pozival slovenske institucije, zlasti agencijo za varstvo konkurence (AVK), naj hitro odločijo v prid nakupu Pro plusa. Po mnenju večine naših virov naj bi bilo ravno lobiranje glavna naloga KKR, v resnici pa naj bi bil pravi kupec v ozadju srbski poslovnež Dragan Šolak.
Spomnimo, da je predsednik odbora KKR, nekdanji direktor Cie, David H. Petraeus pred dobrim letom o smotrnosti posla prepričeval tudi premiera Mira Cerarja. Kaže, da se je njegov poziv najbolj prijel gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, saj na različne načine pritiska na AVK oziroma odstavlja njenega direktorja Andreja Matvoza. Ker ni zalegel poziv vlade svetu agencije, naj ga odstavi, je pisal evropski komisarki za konkurenčnost Margrethe Vestager in ta ga je po pisanju Dnevnika spomnila na evropsko direktivo v pripravi, ki bo nacionalnim varuhom konkurence dala več pooblastil.
Počivalšek je o neprimernosti Matvoza za vodenje AVK pisal tudi OECD, kjer pa ga verjetno čaka hladen tuš, saj je predsednik njihovega odbora za konkurenco Frederic Jenny Dnevniku že zaupal svoje mnenje, da je izredno pomembno, da se zagotovi neodvisnost organov za konkurenco.
Kaj ima s tem ameriški sodnik
Potem ko je ameriški zvezni sodnik Richard Leon dovolil 85 milijard dolarjev vredno združitev telekomunikacijskega operaterja AT&T s ponudnikom vsebin Time Warnerjem, je nekatere protagoniste United Groupovega nakupa Pro plusa zajela evforija. A ameriška zgodba nima veliko skupnega s slovensko. Prvič se lahko pred dejansko združitvijo v ZDA marsikaj še zaplete, drugič je sam sodnik v svoji razlagi poudaril, da tega primera ne gre aplicirati na druge morebitne združitve, tretjič ne gre spregledati številnih strokovnih kritikov, ki so sodbo označili za popolno neumnost, in četrtič je razlika med ameriškim in slovenskim trgom tako velika, da ju ni mogoče primerjati. Leon je kot vzroka, da je dovolil združitev, navedel, da At&T zaradi novih internetnih ponudnikov, kot so Netflix, Hulu in Amazon, hitro izgublja kupce in da večino oglasnega denarja pobereta Facebook in Google. V Sloveniji je zgodba drugačna, saj število IP TV-uporabnikov raste, več kot 80 odstotkov oglaševalskega kolača pa poberejo televizije. In prav to je poslovni model združitve Telemacha in Pro plusa s še drugimi ponudniki v regiji pod isto Šolkovo streho, ne pa skrb za končnega porabnika.
