Tiskane izdaje
Ljubljana – Lesnopredelovalna industrija je lani po več kazalnikih dosegla rast v primerjavi z letom 2015. Število družb se je povečalo za tri odstotke na okoli tisoč, število zaposlenih za pet odstotkov na dobrih deset tisoč in prihodki za skoraj enajst odstotkov na 1,15 milijarde evrov.
Krepi se dodana vrednost na zaposlenega v panogi, ki je lani znašala 33.406 evrov, kar je šest odstotkov več od leta prej. Izvoz pa se je okrepil za skoraj 13 odstotkov na dobrih 627 milijonov evrov. Optimizem jadra tudi na krilih konjunkture na najpomembnejših izvoznih trgih, priznava državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Aleš Cantarutti, zato na ministrstvu načrtujejo aktivnosti za dodatno okrepitev konkurenčnosti lesnopredelovalne panoge.
Zavzemali se bodo za intenzivnejše povezovanje med podjetji, izobraževalnimi institucijami, razvojem in deležniki, ki podjetjem pomagajo vstopati na tuje trge. Spodbujali bodo internacionalizacijo in investicije. MGRT je doslej preko javnih razpisov za spodbude podjetjem za rast in uvajanje novih produktov namenil okoli deset milijonov evrov, za kompetenčni center za razvoj kadrov v lesni industriji pa v zadnjih dveh letih 600.000 evrov. Še izdatneje kot doslej bo sofinanciral sejemske nastope ter organiziral sektorske delegacije na tuje trge.
Na gospodarskem ministrstvu se pogovarjajo z večjima mednarodnima skupinama, ki ju zanima investicija v lesnopredelovalno branžo. Pogovori s škotskim podjetjem BSW, ki bi na Gomilskem v Savinjski dolini postavilo največjo žago v državi, so po besedah Cantaruttija že zelo daleč. Podjetje je poslalo poslovni načrt, dogovor bi bil lahko sklenjen v naslednjih mesecih. Turško podjetje, ki ga prav tako zanima investicija v primarno lesno proizvodnjo v vzhodni Sloveniji, pa mora načrt še poslati. Poleg tega si MGRT prizadeva za digitalizacijo lesne panoge. S projektom z delovnim naslovom Internet lesa želi vzpostaviti digitalno platformo, ki bo združevala vse informacije o panogi.
K izboljšanju razmer je prispevala tudi ustanovitev Direktorata za lesarstvo, ugotavljajo na MGRT. V dveh letih od začetka delovanja direktorata je finančno podporo prejelo 165 podjetij, podprtih pa je bilo skupno 54 projektov, je povedal generalni direktor Jože Prikeržnik. Kot prihodnjo nalogo je napovedal prenovo akcijskega načrta Les je lep, ki je bil sprejet leta 2012. Zaključena naj bi bila še v mandatu te vlade, dotaknila pa bi se predvsem področja digitalizacije ter spremenjenih kadrovskih potreb.
»Končno je nastopilo obdobje, ko smo se nehali pogovarjati, katero podjetje bo ostalo, ampak kako bodo podjetja rasla,« je optimizem v panogi potrdil direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja, vendar je v isti sapi poudaril, da je »treba biti realen, saj bo dobre konjunkture enkrat konec. Pripravljeni moramo biti, da bomo uspešni tudi, ko bo prodaje manj«.
Za nadaljnji hiter razvoj bosta po njegovem pomembni dve stvari: da bodo za večje projekte še naprej na voljo ugodni bančni krediti in sprememba plačnih modelov. V njihovem podjetju, ki na Bledu zaposluje 230 delavcev in 70 preko zaposlitevnih agencij - v Bohinju, kjer ima podjetje v mešanem lastništvu z avstrijskim partnerjem, pa še 300 ljudi -, so letos v proizvodnji povečali plače za 8,2 odstotka, saj drugače ne bi pritegnili novih kadrov.
