Četrtek, 18. 10. 2018, 11.30
5 let, 6 mesecev
700 evrov neto minimalne plače: ministrstvo in Levica vsak na svoji strani?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,05
26
Ministrstvo za delo bi sedanjo minimalno plačo januarja zvišalo za 4,5 odstotka, v Levici bi minimalno plačo zvišali na 700 evrov neto.
Obljube o 700 evrih neto minimalne plače, o katerih naj bi se dogovorili peterica koalicijskih strank pod vodstvom LMŠ in Levica, so mesec dni po izvolitvi nove slovenske vlade potihnile. Medtem ko v Levici pravijo, da dogovor s Šarcem ostaja in da nas bo dvakratni 4,5-odstotni dvig neto minimalne plače v dveh letih pripeljal do 700 evrov minimalne plače, na ministrstvu za delo ne govorijo o neto dvigu. Predstavniki sindikatov medtem poudarjajo, da lahko o 700 evrih minimalne plače za zdaj zgolj špekulirajo.
Predstavniki petih vladnih strank pod vodstvom LMŠ so v koalicijski pogodbi med drugim napovedali spremembe minimalne plače. "V prihodnjih dveh letih bo dvig minimalne plače v dinamiki 4,5 odstotka vsako leto. Leta 2021 bomo začeli uporabljati formulo za izračun minimalne plače. Iz definicije minimalne plače bomo izločili še preostale dodatke," so zapisali v koalicijskem sporazumu.
Predstavniki opozicijske stranke Levica, ki so avgusta parafirali sporazum o projektnem sodelovanju z vladno koalicijo pod vodstvom premierja Marjana Šarca in s tem omogočili izvolitev nove slovenske vlade, so sicer še pred kratkim zatrjevali, da dogovor s Šarcem vsebuje tudi zavezo o dvigu minimalne plače na 700 evrov neto.
Levica: Po dveh 4,5-odstotnih neto dvigih bi minimalna plača znašala 700 evrov neto
Obljube o dobrih 61 evrov višji neto minimalni plači so komaj slab mesec dni po zaprisegi nove vlade nato skoraj popolnoma potihnile. V Levici zatrjujejo, da dogovor o 700 evrih neto minimalne plače v letu dni in pol, torej do začetka leta 2020, ostaja.
"Levica je v pogovorih s strankami manjšinske vlade dosegla, da se je v parafirani sporazum med Levico in koalicijskimi strankami ter koalicijski sporazum, ki so ga podpisale vladne stranke, zapisala zaveza o dveh 4,5-odstotnih dvigih neto minimalne plače v letih 2019 in 2020," poudarjajo v Levici.
V Levici zatrjujejo, da bo z izpolnjevanjem zavez iz koalicijske pogodbe in parafiranega sporazuma med Levico in koalicijskimi strankami minimalna plača 1. januarja leta 2020 znašala 700 evrov neto. Na fotografiji koordinator Levice Luka Mesec.
Po njihovih besedah bi to pomenilo, da bi minimalna plača od 1. januarja 2020 znašala 700 evrov neto. Kot poudarjajo, Levica parafiranega sporazuma s strankami vladajoče koalicije ni podpisala, vendar pa z omenjenimi strankami ostaja v stiku tudi glede dviga minimalne plače.
"Levica pripravlja zakon, ki bo to udejanjil, hkrati pa pričakujemo, da bo vlada dvig minimalne plače na 700 evrov podprla. S tem bo delavkam in delavcem končno omogočeno minimalno plačilo, ki omogoča človeka vredno življenje," poudarjajo v Levici.
Pristojno ministrstvo ne govori o neto dvigu za 4,5 odstotka
Na ministrstvu za delo v skladu s tem poudarjajo, da je znesek uskladitve minimalne plače v višini 4,5 odstotka, do katere bo po napovedih prišlo januarja prihodnje leto, sprejemljiv, a pri tem izrecno ne omenjajo, da bo šlo za dvig sedanje neto plače. Prav tako je iz odgovorov, ki so nam jih posredovali, razvidno, da pri omenjenem ukrepu ne načrtujejo sprememb veljavne zakonodaje.
"Bruto povprečna plača se je v zadnjih petih letih povečala za približno 7,7 odstotka, bruto minimalna plača pa le za 6,8 odstotka. Glede na to verjamemo, da je v koalicijski pogodbi napovedan znesek uskladitve oziroma povišanja minimalne plače za 4,5 odstotka primeren in ustrezen," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Ksenija Klampfer.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica Ksenija Klampfer, so prepričani, da je povišanje minimalne plače za 4,5 odstotka primerno in ustrezno. Vendar pa za razliko od predstavnikov Levice ne govorijo o dvigu neto zneska minimalne plače.
Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je predlog o 700 evrih neto minimalne plače za vlado še vedno aktualen in da je še vedno del dogovora med koalicijskimi strankami ter stranko Levica. "Zaveze bomo uresničili z zakonom o spremembah zakona o minimalni plači," poudarjajo na ministrstvu.
Jerkičeva: Pričakujemo najmanj 4,5-odstotno povišanje sedanje minimalne plače
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pojasnjuje, da sindikati januarja pričakujejo najmanj 4,5-odstotno zvišanje sedanje minimalne plače. "Koalicijska pogodba govori o dvakratnem usklajevanju v višini 4,5 odstotka. Ta uskladitev ima zakonsko podlago, zanjo pa ni treba spreminjati zakona. Kot vem, je ministrica obljubila, da bo to tudi izpeljala," pojasnjuje Jerkičeva, ki pričakuje, da v tem delu ne bo težav z izvajanjem koalicijske pogodbe.
Glede dviga minimalne plače na 700 evrov neto predsednica ZSSS poudarja, da bi morali za takšen ukrep spremeniti zakon: "Kaj točno so koalicijski partnerji in Levica mislili s 700 evri neto minimalne plače, je treba vprašati njih. Takšen dvig zahteva po moji oceni spremembo zakonodaje, morda tudi v smeri davčne razbremenitve ali dviga splošne olajšave."
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič poudarja, da sindikati januarja pričakujejo najmanj 4,5-odstotno zvišanje sedanje minimalne plače.
Kot poudarja Jerkičeva, o dvigu minimalne plače na 700 evrov neto trenutno nima nobenih informacij: "Lahko rečem, da januarja pričakujemo najmanj dvig za 4,5 odstotka, o vsem preostalem, kar se bo dogajalo, pa lahko za zdaj zgolj špekuliramo."
V ZSSS po njenih besedah seveda podpirajo tudi morebiten dvig minimalne plače na 700 evrov neto, hkrati pa si zadnjih pet let prizadevajo, da bi bili iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki. "Nazadnje smo bili mi vlagatelji zakona za spremembo minimalne plače, ko so bili iz nje izvzeti nedeljsko delo in praznični dodatki. Zdaj je to ena od koalicijskih zavez. Koalicija je očitno dozorela, da je to treba narediti, ampak skrajni rok za to je do leta 2021," dodaja Jerkičeva.
GZS: Dvig na 700 evrov neto in izločitev vseh dodatkov bi bila problematična
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da bi bil dvig minimalne plače na 700 evrov neto ob hkratni izločitvi vseh dodatkov iz minimalne plače za gospodarstvo problematičen in škodljiv. Kot pravijo, je prejemek zaposlenih z minimalno plačo že danes dejansko višji za okoli 160 evrov na mesec, saj zaposlenim pripadajo tudi povračilo stroškov za malico in prevoz ter regres.
"Po predlogu Levice bi zaposleni prejeli manj kot polovico dviga. Da bi se posameznikov neto prejemek povečal za 61 evrov, bi morali delodajalci odšteti kar 129 evrov. Korist zaposlenemu od tega ukrepa je tako nesorazmerno nižja od bremena podjetja, kjer je zaposlen, in to želimo poudariti," pojasnjuje glavni ekonomist pri analitiki GZS Bojan Ivanc.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da bi bil dvig minimalne plače na 700 evrov neto ob hkratni izločitvi vseh dodatkov iz minimalne plače za gospodarstvo problematičen in škodljiv. Na fotografiji generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Dvig minimalne plače in dvig splošne olajšave ne bi znižal povečanega stroška dela, ki bi nastal, ampak bi povečal le prejemek zaposlenega, pravi Ivanc: "Dvig minimalne plače na 700 evrov bi podjetja letno stal okoli 100 milijonov evrov. To sicer v aktualni gospodarski konjunkturi ne bi vodilo do novih stečajev, bi pa močno pospešilo upad delovnih mest v obdobju, ko se bo gospodarstvo spet krčilo."
V GZS zagovarjajo stališče, naj se plače povečujejo zaradi rasti produktivnosti in konkurenčnosti specifičnega podjetja. V podjetjih, ki so uspešnejša, nimajo veliko zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, medtem ko je ta delež v slabše stoječih podjetjih višji, poudarja Ivanc: "Povprečna neto plača se je od leta 2010 do danes povišala za 109 evrov, kar pomeni, da trg deluje. Administrativno določanje plač ima številne negativne učinke, eden najbolj negativnih je prenizka razlika med minimalno in povprečno plačo."
Po tem kazalniku smo po njegovih besedah v Sloveniji trenutno prvi v Evropi, kar sproža nezadovoljstvo in posledično vpliva na manjšo produktivnost zaposlenih, ki so po višini prejemkov malo nad minimalno plačo. V Sloveniji so zato nujni ukrepi, usmerjeni v povečanje plač vsem zaposlenim. "Treba je dvigniti produktivnost dela, plače na višjih nivojih ter povečati razdeljevanje sredstev za variabilno nagrajevanje, posledično pa se bo število prejemnikov nizkih plač znižalo," še dodaja Ivanc.
OECD predlaga tudi obdavčitev malice in prevoza na delo
Spomnimo, da so predstavniki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji junija predlagali davčno reformo, v okviru katere bi država davčno razbremenila prispevke za socialno varnost, znižanje pa bi nadomestila z drugimi dajatvami. Poleg nepremičninskega davka so v OECD predlagali tudi obdavčitev malice in prevoza na delo.
Na ministrstvu za finance na vprašanje, ali nameravajo z dohodnino v prihodnje obdavčiti malico in prevoz na delo, odgovarjajo, da so že začeli aktivnosti v smeri priprave sprememb na davčnem področju, glede katerih je na ministrstvu konec septembra že potekal uvodni sestanek s predstavniki gospodarstva in sindikatov.
"Kot prioritetna ukrepa na davčnem področju sta vlada in ministrstvo za finance opredelila davčno prestrukturiranje v smeri znižanja obremenitev stroškov dela in sprejem zakona o davku na nepremičnine. O posameznih konkretnih rešitvah v tem trenutku še ni možno govoriti, bo pa ministrstvo rešitve še naprej iskalo v sodelovanju in dialogu s socialnimi partnerji ter drugimi deležniki," pravijo na pristojnem ministrstvu.
26