Celoten razvod fleksibilnih cevi po hiši bomo izvedli v lastni režiji. Izvedba bo zaključena v treh fazah. V prvi fazi sem lahko napeljal samo cev iznad plošče ravne strehe na frčadi v podstrešje. To je bilo potrebno, saj so cevi znotraj toplotnega ovoja ravne strehe, ki je bil izveden v času, ko so pokrivali hišo. Kasnejši razvod cevi v prostor pod frčado tako ne bi bil mogoč. V drugi fazi sem razpeljal cevi po prvi plošči za potrebe prezračevanja spodnjih prostorov hiše. Ta faza zahteva največ dela zaradi prebojev sten.  V tretji fazi pa bo izveden razvod po suhomontažnem stropu znotraj toplotnega ovoja za potrebe prezračevanja mansarde.

Za polaganje cevi sem že imel pripravljen načrt razvoda cevi od mesta, kjer bo razdelilna škatla prezračevalnega sistema, do zračnikov. V načrtu je tudi zavedeno, iz katerega prostora morajo biti nameščene dovodne cevi, ki bodo v prostor dovajale svež zrak, in odvodne cevi, ki bodo star zrak odvajale.

Potrebni material

Ponudnikov cevi je kar nekaj, sam sem izbral cevi nemškega proizvajalca Maincor DN 75. Pri izbiri inštalacije je pomembno, da je ta antibakterijska in ima za to certifikat. Dimenzije cevi so standardizirane, izbral sem jih na priporočilo načrtovalca razvoda. Kasneje sem ugotovil, da so tudi cenovno ugodne v primerjavi z drugimi cevmi takšnega kakovostnega razreda. Za dovod zraka sem uporabil zelene fleksibilne cevi preseka 75 mm. Cena koluta, v katerem je 50 m cevi, s 15-odstotnim popustom je 185 evrov. Nekoliko cenejše so odvodne modre fleksibilne cevi, prav tako premera 75 mm, ki so me pod enakimi pogoji stale 150 evrov  za kolut. 

Poleg cevi sem potreboval tudi ohišja ventilov. Gre za patentirano plastično ohišje, ki ga na eni strani spojimo s fleksibilno cevjo, na drugi strani pa namestimo zračnik oziroma rozeto. Odvisno od potrebe prostora po količini zraka, ki ga bo treba prečrpati, lahko ima ohišje ventila priklop za eno ali dve fleksibilni cevi. Cena kosa ohišja je približno 30  evrov. V večini primerov potrebujemo enega na prostor, le za kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki so v mojem primeru en prostor, potrebujem kar štiri. Za tesnitev spojev med cevmi in ohišjem se uporabljajo tesnilke.

!!galerija!!

Napeljevanje cevi

Priporočeno je, da se cevi za prezračevanje razpeljejo pred drugo inštalacijo, saj so največje in najbolj okorne.

Pred napeljavo prezračevalnih cevi so v hiši že bila izvedena električarska in vodoinštalaterska dela. Na srečo položena inštalacija ni imela pretiranega vpliva, saj je bilo prostora za fleksibilne cevi še dovolj. Se pa priporoča, da se cevi za prezračevanje razpeljejo pred drugo inštalacijo, saj so največje in najbolj okorne. 

Najprej je treba dobro premisliti in tudi premeriti, kje bodo cevi potekale. Kar hitro bi se namreč lahko zgodilo, da bi na prehodih, kot so vrata, kjer cevi pridejo skupaj, zmanjkalo prostora za vse cevi. Križanje zaradi višine tlaka ni mogoče. Jaz sem to rešil s prebojem sten in tako obšel kritična ozka grla pri vratih. 

Ohišja ventilov sem vstavil v vnaprej pripravljeno odprtino v plošči. Odprtine so že bile pripravljene, saj sem se že pred gradnjo pozanimal, kje jih bom potreboval.  Ohišja sem v ploščo privijačil. Namestil sem jih tako, da je bil priklop za cev usmerjen v isto linijo, kot je potekal razvod položene cevi. Nato sem izmeril dolžino cevi od ohišja ventila do mesta, kjer bo prezračevalni sistem. To sem opravil kar z metrom, saj zaradi velikosti koluta in okornosti nisem mogel tega storiti  s cevjo.  Na mero odrezano cev je bilo treba samo še vstaviti v ohišje ventila. Nisem pozabil na tesnilko, ki sem jo namestil za drugim ali tretjim rebrom cevi. Vstavljanje cevi v ohišje je težavno, saj gre zelo na tesno. Pomagal sem si s čistilnim sredstvom, z detergentom za posodo, s katerim sem tesnilko rahlo namazal. Tako je šlo dosti lažje in cev sem brez večjega napora potisnil vse do konca ohišja ventila. 

Največ težav sem imel pri upogibanju cevi skozi odprtino v plošči.

Cevi sem razpeljal od vsakega ohišja ventila skozi vnaprej pripravljeno odprtino v plošči v spodnji prostor, kjer bo razdelilna škatla. Vso izvedeno inštalacijo je treba sproti fiksirati v tla. Pomagal sem si s perforiranim pločevinastim trakom in zabijalnimi vijaki. Ves čas sem lovil čim bolj ravno linijo, saj bom okrog cevi po prostoru polagal še stiropor. Največ težav sem imel pri upogibanju cevi skozi odprtino v plošči. Ugotavljam, da bi lahko bila še za kakšen centimeter večja, da bi bilo delo lažje. Kljub temu mi je uspelo narediti razvod vseh cevi za spodnje prostore hiše. 

V mansardi bo razvod v obliki pahljače

Ravno toliko je še prostora, da bom skozi ploščo spravil še cevi za mansardni del. Takrat bo delo lažje, saj je prostora na podstrešju v suhomontažnem stropu dovolj in bom lahko vsaj po večini izvedel kar pahljačast sistem razvoda. To pomeni, da bom od ohišja ventila do luknje v stropu, ki vodi do razdelilne škatle, cevi vodil kar direktno, diagonalno čez spodnje prostore, saj ni sten, ki bi me omejevale.

Preden nas obišče naslednji mojster, ki bo položil cevi za talno gretje, bo treba hidroizolirati temeljno ploščo. Ne smem pa pozabiti na toplotno izolacijo, ki jo bomo položili na obe plošči. Tudi tega se bomo lotili le domači mojstri.