Območje Lovrenškega barja s površino 22 hektarjev je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško-Lovrenška jezera. Barje je nastalo kot mineralno močvirje na neprepustni geološki podlagi. Že osem tisoč let se na njem nalaga šota, ki je v osrednjem delu debela skoraj tri metre. Barje je brez površinskega dotoka vode in se napaja le z deževnico. Število jezer - teh je od 11 do 22 - je odvisno od obsega in trajnosti vode. Ta je skoraj črna, saj se dno nadaljuje v šoto.
Visoko barje
Za visoko barje so značilni šotni mahovi, ki z odmiranjem spodnjih delov povzročajo dvigovanje oziroma rast barja. Od tod tudi ime visoko barje. Jezerca so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 metra. Po opustitvi paše jih zarašča rušje, ki prehaja na obeh straneh barja na bolj strmem pobočju v smrekov gozd. Najnižje jezerce je na višini 1.517, najvišje pa na višini 1.529 metrov. Ob njem stoji lesen razgledni stolp.
Izhodišče na Rogli
Eno od izhodišč za Lovrenška jezera je pri hotelu Planja na Rogli. Do tod se pripeljemo iz Slovenskih Konjic in od tod naprej proti Zrečam. Usmerimo se proti smučišču Rogla, kjer se s parkirišča usmerimo do hišice, kjer v zimski sezoni prodajajo smučarske karte. Nadaljujemo čez smučarsko progo in nato po travniku rahlo navzdol. Ko pridemo do najnižje točke, zagledamo smerokaz za Lovrenška jezera. Pot naprej se rahlo vzpne in pripelje v gozd. Nadaljujemo po kolovozu, kjer je pozimi tekaška proga. V nekaj minutah pridemo na širok vrh Ostruščice (1.498 metrov). Ker je tu kar precej razpotij, moramo biti pozorni na oznake za Lovrenška jezera.
Krožna pot
Z vrha se pot začne spuščati proti sedlu Komisija (1.446 metrov), kjer je tudi razpotje. Nadaljujemo po desni poti (leva gre na Ribniško kočo), ki se čez nekaj minut hoje po slabši cesti priključi poti s koče na Pesku. Nadaljujemo po gozdni poti do obširnih travnikov. Slabša cesta nato preči potoček in kmalu za tem preide na široko stezo. Ta se začne rahlo vzpenjati čez nekoliko redkejši smrekov gozd in pripelje do razglednega stolpa pri Lovrenških jezerih. Do jezerc je še pet minut po tlakovani stezi. Vrnemo se lahko po isti poti ali po označeni prek Koče na Pesku. Za krožno pot od Rogle do jezer potrebujemo tri ure. Pot je mogoče nadaljevati tudi proti Ribniški koči.
Od jezer do Ribniške koče
Od stolpa se vrnemo nekaj metrov nazaj do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ribniški koči. Po krajšem rahlem spustu se z leve priključi pot od hotela Planja. Tu nadaljujemo po desni stezi, ki večinoma vodoravno preči pobočja pod Lovrenškimi jezeri. Ker hodimo blizu jezer, je ob poti precej studenčkov, po katerih izteka voda iz jezer. Pot kmalu preide iz gozda na travnike in pripelje na naslednje razpotje. Usmerimo se levo rahlo navzdol po travniku, kmalu pa znova preidemo v gozd.
Sredi poti, ki se začne še nekoliko bolj spuščati, naletimo na studenček. Kmalu prispemo do najnižje točke, do 1.300 metrov visokega prevala Šiklarica, nato pa se začne pot rahlo vzpenjati po smrekovem gozdu. Po pol ure vzpona postane gozd precej redek. Desno zavije pot do Ribniškega jezera, do katerega potrebujemo deset minut, za Ribniško kočo pa je treba naravnost navzgor po označeni poti. Čez nekaj minut zagledamo kopasti Jezerski vrh z visokim obeliskom spomenika. Z vrha nadaljujemo po travnati poti, ki se začne spuščati. Prispemo do manjšega sedla in ceste. Tu se usmerimo levo rahlo navzgor in v petih minutah dosežemo Ribniško kočo. Od Lovrenških jezer do Ribniške koče je ura in 45 minut hoje.
Foto: Marjana Virant
