Sobota, 27. 5. 2023, 4.10
3 mesece, 3 tedne
Na današnji dan (27. maj) ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
2
... leta 1947 se je v Ljubljani rodil najboljši slovenski nogometaš Branko Oblak, ki se je kalil pri NK Svoboda, člansko kariero pa je malce pred 19. letom začel pri ljubljanski Olimpiji. Leta 1973 se je poslovil od zmajev in se preselil k Hajduku iz Splita ter z njim dvakrat postal jugoslovanski državni prvak.
Sledila je pot v slovito v bundesligo, kjer je dve leti igral za Schalke, nato pa je oblekel dres velikana Bayerna iz Münchna. Pri Bavarcih je ostal tri sezone in v zadnji (1979/80) postal nemški prvak. Kariero je nadaljeval v Avstriji, od profesionalnega igranja se je poslovil leta 1987.
Bil je tudi član jugoslovanske reprezentance, za katero je zbral 50 nastopov. Po karieri se je preizkusil tudi kot trener, vodil je tudi slovensko reprezentanco, zadnjič je trenersko taktirko držal v sezoni 2009/2010, ko je bil strateg Olimpije.
... leta 2001 so se nogometaši Maribora Pivovarne Laško petič zapored v samostojni Sloveniji veselili naslova državnih prvakov. V odločilni tekmi zadnjega kroga so za Bežigradom pred 8.500 gledalci proti Olimpiji igrali neodločeno 1:1 in s tem na prvenstveni razpredelnici zadržali dve točki prednosti pred Ljubljančani.
Zmaji so pred odločilno tekmo za največjimi tekmeci zaostajali dve točki, a jim presenečenja ni uspelo pripraviti. Če je prvi polčas, v katerem pravih priložnosti ni bilo, vsaj kar zadeva posest žoge, pripadel Ljubljančanom, so v 69. minuti na svoj račun prišli privrženci vijolic. Barnabas Sztipanovics se je znašel sam pred vratarjem Nihadom Pejkovičem in zadel za vodstvo z 0:1. Ljubljančani so 11 minut pozneje odgovorili z zadetkom Sebastjana Cimerotića, sledil je pritisk proti mariborskim vratom, a mreža se ni več zatresla.
Mariborčani so tako petič po osamosvojitvi zasedli slovenski nogometni prestol.
Zgodilo se je še …
Leta 1908 je trinajst privržencev nogometa v kavarni Concordia v belgijskem mestu Anderlecht osnovalo Sporting Club Anderlechtois, ki ga po preimenovanju ob 25-letnici delovanja od leta 1933 dalje poznamo kot Royal Sporting Club Anderlecht oziroma RSC Anderlecht.
Leta 1910 je nogometna reprezentanca Čila v Buenos Airesu odigrala prvo mednarodno tekmo in proti Argentini izgubila z 1:3.
Leta 1961 je v povratni finalni tekmi evropskega nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev italijanska Fiorentina na domačem stadionu Comunale v Firencah premagala škotsko moštvo Rangers z 2:1 in s končnim skupnim izidom 4:1 osvojila svojo prvo evropsko trofejo, potem ko je že prvo tekmo, deset dni pred tem na gostovanju v Glasgowu, dobila z 2:0.
Leta 1964 so nogometaši milanskega Interja v finalu pokala državnih prvakov (kasneje liga prvakov) na štadionu Prater na Dunaju pred 72 tisoč navijači s 3:1 premagali madridski Real.
Leta 1965 je milanski Inter v finalu nogometnega pokala državnih prvakov (kasneje liga prvakov) z 1:0 premagal lizbonsko Benfico na štadionu San Siro v Milanu pred 85 tisoč navijači.
Leta 1975 so hokejisti Philadelphia Flyres v finalu lige NHL s 4:2 v zmagah premagali Buffalo Sabres in osvojili Stanleyjev pokal.
Leta 1981 je nogometni klub Liverpool v finalu pokala državnih prvakov (kasneje liga prvakov) z 1:0 premagal Real Madrid na Parku princev v Parizu.
Leta 1982 so odprli štadion Municipal Joao Havelange v Uberlandii v Braziliji, poimenovan po nekdanjem predsedniku Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Joau Havelangeju. Sprejme 72 tisoč navijačev.
Leta 1987 je Porto v finalu pokala pokalnih prvakov (kasnejši ligi prvakov) na štadionu Prater na Dunaju z 2:1 premagal Bayern München.
Leta 1990 so nogometaši Parme v Serie B pod vodstvom Nevia Scale premagali Reggiano z 2:0 in prvič v zgodovini napredovali v elitno Serie A.
Leta 1997 je nekdanji slovenski nogometaš, zdaj trener Darko Milanič s Sturmom iz Gradca osvojil naslov avstrijskega pokalnega prvaka, ko je v finalu s soigralci – igral je 90 minut – premagal Vienno z 2:1.
Leta 2000 je po bitki z rakom v predelu želodca in Parkinsonovo boleznijo umrl legendarni kanadski hokejist Maurice Richard - Rocket.
Leta 2009 so nogometaši Barcelone v finalu lige prvakov v Rimu z 2:0 premagali Manchester United in tretjič postali evropski prvaki.
Leta 2011 je pri 37 letih umrla najvišja profesionalna košarkarica (2,18 metra) Małgorzata Dydek (znana tudi kot Margo Dydek). Vzrok smrti je bil srčni zastoj. Umrl je tudi otrok, ki ga je nosila pod srcem.
Leta 2017 je slovenski atlet Luka Janežič je na 17. mednarodnem atletskem mitingu in Stepišnikovem memorialu v Slovenski Bistrici izboljšal slovenski rekord na 300 m z 31,89 sekunde.
Leta 2018 so nogometaši ljubljanske Olimpije postali slovenski državni prvaki. V zadnjem krogu Prve lige Telekom Slovenije so v Domžalah igrali 1:1 (0:0) in tako zadržali prvo mesto na lestvici. To je bil šesti ljubljanski državni naslov od osamosvojitve dalje.
Leta 2021 je slovenski atlet Filip Jakob Demšar v Jacksonvillu na Floridi v kvalifikacijah ameriškega študentskega prvenstva v teku na 110 metrov z ovirami s časom 13,88 (+1,4 m/s) dosegel nov državni rekord za mlajše člane, prejšnji je bil star 22 let.
Leta 2021 je ptujski atlet Kristjan Čeh v metu diska postavil takratni nov mejnik tako v Sloveniji kot Evropi. Na prvi tekmi mednarodne atletske lige Telekom Slovenije v sezoni na Ptuju je postavil absolutni slovenski državni rekord in evropski do 23 let. Disk je zalučal 69,25 metra, kar je bilo 77 centimetrov dlje od njegove prejšnje rekordne znamke.
Rodili so se:
1947 nekdanji slovenski nogometaš Branko Oblak
1962 nekdanji mehiški nogometaš Marcelino Bernal
1963 nekdanja švicarska alpska smučarka Maria Walliser
1965 nekdanji avstralski teniški igralec Pat Cash
1967 nekdanji angleški nogometaš Paul Gascoigne
1969 nekdanji smučarski tekač in olimpijec Janez Klemenčič
1976 češki nogometaš Jiri Štajner
1980 nekdanji slovenski smučarski tekačici Ines in Tina Hižar
1981 švedski nogometaš Johan Elmander
1985 španski nogometaš Roberto Soldado
1985 nekdanja slovenska smučarka z zarezno tehniko (karving) Vanja Črnigoj
1986 danski nogometaš Lasse Schöne
1987 nogometaš Slonokoščene obale Gervinho
1988 avstrijska smučarska skakalka Eva Pinkelnig
1988 slovenski kolesar Blaž Furdi
1988 islandski nogometaš Birkir Bjarnason
1989 slovenski balinar Igor Šircelj
1990 švedski hokejist Marcus Kruger
1990 nemški reprezentant Jonas Hector
1990 ameriški košarkar z madžarskim potnim listom Jarrod Jones
1991 albanski nogometaš Armando Sadiku
1991 portugalski nogometaš Mario Rui
1992 kolumbijski nogometaš Jeison Murillo
1992 kanadski šprinter Aaron Brown
1994 portugalski nogometaš Joao Cancelo
1994 španski košarkar Willy Hernangomez
1994 francoski nogometaš Aymeric Laporte
1997 avstrijski nogometaš Konrad Laimer
1999 ruska plavalka Maria Kameneva
2000 ameriška telovadka Jade Carey
2003 slovenski nogometaš Nick Perc
2004 slovenski atlet Jakob Urbanč
2004 slovenski košarkar Urban Klavžar
2006 slovenski nogometaš Lanej Bakšič
2