Ljubljana – Problemu neplačanih pripravništev ni videti konca. Čeprav so koalicijske stranke v pogodbo zapisale, da so takšna pripravništva nedopustna, zlasti tista, ki so po zakonu obvezna, se s takšno prakso po nekaterih informacijah tudi v javnih institucijah nadaljuje.
Na Uradu RS za mladino (URSM), ki deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pravijo, da so problem neplačanih pripravništev prepoznali kot eno od težav, s katerimi se mladi srečujejo pri vstopu na trg dela. Zato so si v resoluciji o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 zadali cilj zmanjševanja manj ugodnih oblik zaposlovanja med mladimi. Že takrat je bilo jasno, da je starostna segregacija trga dela pri nas problematična, saj je mnogo večji delež začasnih zaposlitev med mladimi kot med drugimi zaposlenimi. Čeprav je tako v večini evropskih držav, se Slovenija po njeni razširjenosti uvršča na prvo mesto v EU s 65,5-odstotnim deležem mladih. Neplačana pripravništva v javnih institucijah so za URSM nedopustna praksa, zato si bodo e prizadevali, da bi v okviru prihajajoče finančne perspektive črpanja evropskih sredstev zagotovili denar tudi za plačana obvezna pripravništva. Izražajo »zaskrbljenost nad trendi, ki smo jim priča v zadnjem času, saj smo prepričani v nepravičnost in dolgoročno družbeno škodljivost tovrstnih praks, ki mladim otežujejo njihovo (ekonomsko) osamosvojitev. Omenjeni fenomen uvrščamo v paket poglabljanja segmentacije na trgu dela, ki ga je direktor urada Peter Debeljak pred časom slikovito označil za 'postsocialističnega za starejše generacije in divjezahodnega za mlajše'«.
Nenaklonjeni volonterskemu pripravništvu
Ministrica Anja Kopač Mrak je volonterskemu pripravništvu izrazito nenaklonjena. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki smo ga vprašali, kako komentirajo, da tudi javne institucije objavljajo razpise za neplačana pripravniška mesta, so odgovorili, da sami nimajo in nikoli niso imeli volonterskih pripravnikov. Na področju socialnega dela, kjer je pripravništvo po zakonu še obvezno, ministrstvo pripravništvo sofinancira z denarjem iz evropskega socialnega sklada. Gre za ukrep spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva. Program se izvaja, letos je zanj namenjenih dva milijona evrov. V okviru tega programa prijavitelji na javni razpis – v glavnem so to centri za socialno delo, varstveno-delovni centri, nevladne organizacije – zaposlijo iskalca prve zaposlitve s področja socialnega varstva kot pripravnika, mu omogočijo mentorstvo, ustrezno usposabljanje, ob koncu opravljanje strokovnega izpita iz socialnega varstva ter mu s tem omogočijo zaposlitev na tem področju takoj po koncu izobraževanja. Na ministrstvu, kot so pojasnili, pripravljajo in bodo v kratkem objavili tudi razpis S faksa takoj praksa. Ta bo namenjen prav financiranju pripravništva ob prehodu visoko izobraženih iz izobraževanja na trg dela.
Ni niti varnosti niti stabilnosti
»Pripravništvo je dobra priložnost za mlade, da pridobijo pomembne učne in delovne izkušnje ter se na ta način ustrezno usposobijo za opravljanje dela. Vendar ugotavljamo, da se opravljanje pripravništva pogosto izrablja kot mehanizem za izkoriščanje poceni oziroma zastonj delovne sile,« menijo v Mladinskem svetu Slovenije (MSS). To krši osnovne človekove pravice mladih (pravica do enakega plačila za enako delo, pravičnega plačila za delo, pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev), zato na MSS takšnim pripravništvom nasprotujejo, saj ne zagotavljajo ne varnosti ne stabilnosti.
Že dolgo opozarjajo na ta problem, posebej so se za prepoved volonterskih pripravništev zavzeli lani, ko so predlagali, da bi jo prepovedali v zakonu o delovnih razmerjih. A neuspešno. Letos poleti so vsem parlamentarnim strankam posredovali predloge za izboljšanje položaja mladih, med katerimi je bil predlog za oblikovanje okvira za kakovostna pripravništva in za uvedbo nacionalne sheme plačanih pripravništev.
V MSS upajo, da bo vlada čim prej predlagala ustrezne rešitve. Od javnih institucij pa pričakujejo, da ne bodo kršile zakonodaje. »Ko pa do kršitev pride, je prav, da se kršitelje sankcionira.« Enako velja za primere, ko mnogi delodajalci – čeprav je to zakonsko določeno – pripravnikom ne povrnejo niti stroškov prevoza in malice.
Tiskane izdaje
