Hrvati želijo svoje odpadke iz Krškega

Krško – »Danes je bil dosežen pomemben napredek, ki vodi h krepitvi sodelovanja Slovenije in Hrvaške pri izvajanju meddržavne pogodbe o Neku,« je po današnjem zasedanju meddržavne komisije za jedrsko elektrarno dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. A z izjemo dejstva, da sta obe državi po dobrih dveh letih sedli za isto mizo in določili roke za pripravo ključnih dokumentov, pravega napredka ni bilo.

Meddržavna komisija, pristojna za urejanja razmerij med obema polovičnima lastnicama Jedrske elektrarne Krško, se je sestala prvič po juliju 2015 in tretjič po letu 2010. »Zasedanje smo glede na dogovor iz julija 2015 želeli organizirati prej,« je dejal slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. »A šele s sedanjo hrvaško vlado se nam je uspelo dogovoriti za to srečanje. To kaže na interes za odlično sodelovanje pri upravljanju Neka tudi na hrvaški strani.«

Rezultati omenjenega interesa obeh partneric so predvsem terminski roki za izdelavo ključnih dokumentov. Šele ti bodo podlaga za pripravo odgovorov na ključni nerešeni vprašanji – kje bo Hrvaška odložila nizko in srednje radioaktivne odpadke, v načrtovanem slovenskem odlagališču za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) ali lastnem, ter ali je sedanji način zbiranja sredstev za razgradnjo Neka in odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov iz leta 2004 zaradi spremembe vhodnih pogojev (podaljšano obratovanje Neka z leta 2023 na 2043, izjemno narasli stroški jedrskih nadomestil ...) še vzdržen.

Slovenija bo gradila

»Meddržavna komisija je sestavila poseben koordinacijski odbor iz slovenskih in hrvaških strokovnjakov ter mu naložila, da na strokovni ravni pripravi skupen predlog rešitve za odlaganja NSRAO najkasneje do meseca maja 2018,« je dejal Gašperšič.

Slovenija načrtuje lastno odlagališče na lokaciji ob jedrski elektrarni. Letos so bila izvedena pripravljalna dela, graditi bodo začeli po presoji vplivov na okolje, v katero bo vključena tudi Hrvaška, in po izdaji gradbenega dovoljenja. Rok za začetek del je leto 2018, a neuradno, smo izvedeli, lahko gradbince ob Neku pričakujemo šele leta 2019.

Stroški gradnje odlagališča le za potrebe Slovenije in prva faza odlaganja le slovenskih NSRAO je do leta 2025 ocenjena na 158 milijonov evrov. Če bi k projektu vkopanih silosov pod raven podtalnice pristopila tudi Hrvaška, bi stroški narasli na 178 milijonov evrov. Toda zaradi vložka sosedov bi se slovenska obremenitev znižala na 98,5 milijona evrov. Do leta 2062 bo odlagališče investitorja stalo še dodatnih 330 milijonov evrov – ne glede na to, ali bo to le Slovenija ali pa tudi Hrvaška.

Kam s hrvaškimi NSRAO?

Na zadnjem zasedanju meddržavne komisije leta 2015 je Slovenija sosedo povabila k skupnemu odlaganju NSRAO. Toda odgovor Hrvaške je bil danes identičen tistemu, ki smo ga na Delu prejeli od hrvaškega gospodarskega ministra že jeseni 2014.

»Naša rešitev, kot je bilo danes predstavljeno, za Hrvaško ni sprejemljiva,« je dejal Gašperšič. Hrvaška še vedno načrtuje, da bo najkasneje do leta 2025, ko se bo iztekel rok iz meddržavne pogodbe o Neku, prevzela svojo polovico odpadkov. Slovensko odlagališče je zanjo predrago (člani komisije o velikih stroških jedrskega nadomestila posavskim občinam javno niso govorili), z vidika ekologije sporno, moti pa jih tudi to, da v načrtovanje in gradnjo odlagališča niso vključena njena podjetja.

Hrvaški minister za zaščito okolja in energetiko Tomislav Ćorić je spet omenjal možnost, da Hrvaška svoj del NSRAO odpelje v vojno skladišče Čerkezovac v občini Dvor na Uni, vendar za to še nima vseh potrebnih dovoljenj in soglasja prebivalcev. Hrvaška na tej lokaciji načrtuje le začasno skladiščenje odpadkov, podobno kot so ti zdaj skladiščeni za ograjo Neka, in ne dokončnega odlaganja, kot je predvideno v slovenskem odlagališču.

Pametno je sodelovati

Zaradi vztrajanja Zagreba pri samostojnem načinu ravnanja z NSRAO bo poseben koordinacijski odbor, ki ga je omenil Gašperšič, do maja 2018 pripravil le predlog ločenega odlaganja odpadkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Neuradno, smo izvedeli, pa se bo slovenska stran še naprej s hrvaško poskušala pogovarjati o skupnem odlaganju.

»Edina pametna rešitev bi bilo skupno odlaganje,« je dejal slovenski član komisije in direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar: »Velik korak naprej pa je, da se bomo v prihodnje redno srečevali in rešitev iskali skupaj.«

Glede drugega nerešenega vprašanja – o vzdržnosti sedanjega načina zbiranja sredstev za čas po dokončni zaustavitvi Neka – bo stroka obeh držav, kot je dejal Gašperšič, programa razgradnje Neka in odlaganja odpadkov pripravila do konca novembra 2018. Prvi rok za sprejetje revizij dokumentov iz leta 2004 je potekel že leta 2009: »Prihodnje srečanje komisije bo proti koncu leta 2018 na Hrvaškem.«