Glifosat pod drobnogledom: manj plevela, več raka

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je lani potrdila povezanost glifosata z večjo verjetnostjo za nastanek raka, predvsem nehodgkinovega limfoma. Vseeno pa večina evroposlancev ne nasprotuje podaljšanju dovoljenja za njegovo uporabo za zatiranje plevela, zagovorniki zdravja pa upajo, da bo evropska komisija ravnala bolj modro.

»Vse bolj se zdi, da politiko EU krojijo vojske lobistov najbogatejših in najbolj problematičnih industrijskih panog. Menda na vsak sestanek evroposlancev s predstavniki civilne družbe poslanci sprejmejo 20 lobistov. Če predvidevamo, da mnenje poslanca stane 100.000 evrov, je za panoge, ki obračajo na stotine milijard, politika najboljša in najbolj logična investicija. Le tako si lahko pojasnimo, da evropska komisija dovoli gojenje gensko spremenjenih organizmov, kljub temu, da mu več kot 80 odstotkov državljanov nasprotuje. Le tako si lahko pojasnimo, zakaj je EU v zadnjih 20 letih korporacijam dovolila izvoz milijonov delovnih mest in celih industrij, da o skrivnih trgovinskih pogajanjih za TTIP ne govorimo,« opozarja pravnik Jure Pogačnik, ki je bil pred leti zaposlen na ministrstvu za zdravje.

Interesi in/ali zdravje

Ali je enako pri glifosatu?

Ko so v Nemčiji letos v 14 blagovnih znamkah nemškega piva odkrili ostanke tega herbicida, se je pri nas do glifosatnega problema opredelil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V EU je sprejemljivi (in potemtakem neškodljivi) odmerek glifosata 0,5 miligrama na kilogram telesne mase na dan – koncentracije ostankov herbicida v pivu so bile različne, od 0,46 do 29,76 mikrogramov na liter piva.

»Če bi odrasli s telesno maso 60 kg dnevno popil en liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 miligramom glifosata na kilogram telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Zato v tem primeru pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu – treba pa je opozoriti, da uživanje več kot 0,5 litra piva na dan lahko predstavlja tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola,« sta ocenili predstavnici inštituta dr. Lucija Perharič in dr. Tanja Fatur.

Naj spomnimo, da je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presojo varnosti sredstev za zaščito rastlin, pred dobrim letom končala z rutinsko presojo glifosata. Le nekaj mesecev kasneje pa je IARC, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), glifosat razvrstila med rakotvorne snovi (skupina 2A). Kot pojasnjujeta dr. Perharič in dr. Fatur, to pomeni, »da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Ta odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z dokaj majhno nevarnostjo za zdravje ljudi.«

Po objavi odločitve IARC so strokovnjaki, ki v članicah EU, tudi v Sloveniji, sodelujejo pri ocenah tveganja sredstev za zaščito rastlin v predregistracijskem postopku, znova vzeli pod drobnogled. Predstavnici NIJZ pravita, da je bilo v epidemioloških študijah res ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj nehodgkinovega limfona, ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Vendar zaključita, da »podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo lansko odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov (celotno mnenje je objavljeno na spletni strani inštituta NIJZ).

Tako je glifosat v Uniji še vedno označen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme) – in ne kot rakotvoren.

A interesna združenja, ki si prizadevajo za izboljšanje zdravja evorpskega prebivalstva in za izboljšanje kakovosti in varnosti okolja, v katerem živimo, se s tako rešitvijo ne strinjajo. Mednarodna zveza za zdravje in okolje (The Health and Environment Alliance, HEAL) tako v teh dneh poziva vsa nacionalna združenja za boj proti raku kot tudi vlade držav članic, naj si prizadevajo za takojšnjo prepoved uporabe herbicidov, ki vsebujejo glifosat – vsaj na nacionalni ravni. Po besedah njihove predstavnice Lisette van Vliet namreč zakonodaja EU prepoveduje uporabo kancerogenih substanc, zato dovoljenja za glifosat legalno tako ali tako sploh ni mogoče podaljšati.

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da v teh postopkih niso neposredno udeleženi – če bi bili, pa »bi se naslonili na strokovna stališča mednarodnih inštitucij in na strokovno stališče NIJZ«.

»Vemo dovolj«

Lojze Peterle, poslanec in sopredsedujoči v delovni skupini za zdravje evropskega parlamenta, je glasoval proti podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata. Pri resoluciji o glifosatu namreč po njegovih besedah »ne gre samo za kmetijski interes, ampak za varovanje zdravja širše populacije. V zadnjem času so se okrepili argumenti kmetijskega sektorja za nujnost uporabe glifosata, a to moramo obravnavati celovito, tudi z zdravstvenega in okoljskega vidika.«

Pri tem se evroposlanec sklicuje na raziskavo IARC, ki je potrdila povezanost tega herbicida s krvnim rakom, pa tudi na mnoge druge študije, ki ugotavljajo škodljive učinke na človekov hormonski in živčni sistem – tudi po »zaslugi« široke uporabe, ki ni omejena le na kmetijstvo, ampak tudi na javne površine, gozdove ali zasebne vrtičke. Tako potrošnik ta herbicid nevede dobi v organizem s hrano in pijačo, ki jo zaužije; glifosat, ki kroži v okolju in pitni vodi, seveda najde pot tudi v živali in rastline.

Peterle zato zagovarja temeljito proučitev vseh zdravstvenih učinkov glifosata in substanc, ki tvorijo končne produkte, v skladu s tem pa ustrezno omejitev oziroma prepoved uporabe glifosata: »Vemo dovolj, da lahko ukrepamo. Zato pričakujem spremembo predlaganega akta evropske komisije.«