Bila je sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Še vedno pa ni znan vzrok onesnaženja, saj točne lokacije izpusta ni mogoče določiti.
Dogodek, ki je pripeljal do izpusta rutenija, se je po navedbah uprave, ki spada pod okrilje ministrstva za okolje in prostor, najverjetneje zgodil v zadnjih dneh septembra.
Te dni sta poročilo objavila francoski inštitut IRSN in upravni organ ASN, ki sta poskusila temeljito analizirati pot rutenija na podlagi znanih meteoroloških podatkov in s pomočjo matematičnih modelov. Rezultati nakazujejo, da naj bi bil vir najverjetneje nekje na območju južnega Urala, vendar točne lokacije izpusta ne morejo določiti, so sporočili iz uprave.
Po prvih informacijah o onesnaženju je Mednarodna agencija za jedrsko energijo po vseh evroazijskih državah preverila, ali je prišlo do dogodka, ki bi lahko povzročil tovrstno onesnaženje. Vsi odgovori so bili negativni. Natančna lokacija in vzrok dogodka tako najverjetneje ne bosta nikoli znana, razen če bosta storilec ali država, v kateri se je to zgodilo, o tem obvestila javnost in mednarodne institucije.
Francoski Inštitut za jedrsko varnost IRSN je prav tako izmeril povišano vrednost radioaktivnega rutenija-106 in ocenjuje, da se je nesreča verjetno zgodila v zadnjem tednu septembra. Sicer ne morejo določiti točne točke, kje se je zgodila nesreča, vendar glede na vremenske vzorce predvidevajo, da nekje na območju med Volgo in južno od Urala, torej bodisi v Rusiji bodisi v Kazahstanu. Direktor IRSN Jean-Marc Peres je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da ruske oblasti niso zasledile nobene nesreče na svojem območju.
Rutenij-106 po navedbah uprave za jedrsko varnost običajno ni prisoten v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.
Iz urada ZN, zadolženega za zadeve vesolja (UNOOSA), so medtem sporočili, da v tem času ni prišlo do padca katerega od satelitov, ki bi vseboval vir električnega napajanja z rutenijem. Ena od možnosti je tudi, da je do izpusta prišlo med predelavo izrabljenega jedrskega goriva ali proizvodnjo radioaktivnih virov, še ocenjujejo v upravi.
Konec septembra in v začetku oktobra so slovenski inštituti obvestili upravo za jedrsko varnost, da so na merilnih mestih po Sloveniji zaznali zelo nizke ravni koncentracije rutenija-106. Uprava je takoj odredila povečan nadzor nad radioaktivnostjo zraka ter o tem obvestila javnost in pristojne mednarodne organizacije. Koncentracija rutenija je zelo hitro upadala, tako da je bila raven onesnaženja že po nekaj dneh pod pragom zaznavanja.
Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.