Na Korošici od lani ni več Kocbekovega doma, saj ga je povsem uničil požar, potem ko je neprevidna Poljakinja, ki živi na Hrvaškem, na plinski kuhalnik pristavila petrolej namesto vode, ko si je želela skuhati čaj. Petrolej se je vnel, ogenj pa se je iz sobe v hipu razširil na celoten dom. Gasilci, ki so jih morali na planino voziti s helikopterji, so bili nemočni, saj za gašenje niso imeli ne primerne opreme ne vode. Planinsko društvo Celje Matica je škodo ocenilo na več kot 300.000 evrov, saj so ravno lani po več kot desetletju zaključili temeljito prenovo doma.
Zabojniki pretežki za prevoz
Člani upravnega odbora celjskega planinskega društva so že lani sklenili, da bodo postavili nov dom, in se del lotili že letos. Za to so odprli poseben račun in začeli zbirati denar, a se je zapletlo zaradi nerešene denacionalizacije, saj je zemljišče uradno v lasti Cerkve, natančneje ljubljanske nadškofije. To pomeni, da planinsko društvo ne more pridobiti gradbenega dovoljenja in tudi ne začeti gradnje novega doma, dokler denacionalizacijski zahtevek za vrnitev podržavljene nepremičnine, ki ga je nadškofija kot denacionalizacijska upravičenka vložila že pred več kot 26 leti, ne bo rešen.
Nadškofija je proti planinskemu domu vložila celo tožbo, a je zelo verjetno, da bosta obe strani rešili zaplet sporazumno. Tako gre vsaj razumeti predsednika planinskega društva Matica Mirka Doberška, ki si prizadeva, da bi na zemljišču, kjer je že od leta 1929 stal Kocbekov dom, začasno čim prej postavili vsaj nekaj zabojnikov in tako še pred koncem sezone planincem ponudili primerno zatočišče in možnost okrepčila.
»Več ton odpadkov, ki so ostali po požaru, smo že spravili v dolino in tudi postavili temelje za zabojnike. Zdaj čakamo, da jih bo Slovenska vojska lahko dostavila, a jih je prej treba nekoliko razbremeniti, saj so pretežki. Zelo verjetno bo to mogoče izvesti bolj proti jeseni, ko bo hladneje, zrak pa gostejši, saj ima tako helikopter tudi večjo moč,« nam razloži Doberšek.
Trenutno je na Korošici postavljen le bivak s štirimi pogradi, medtem ko bo zabojnikov več, v enem od njih bo tudi oskrbnica, ki bo gornikom lahko ponudila enolončnico in pijačo. Zabojniki bodo na planini ostali tri ali štiri leta, dokler ne bodo rešili vseh težav in zbrali denar za postavitev novega doma. Doberšek pa upa, da bodo del zemljišča od ljubljanske nadškofije vendarle lahko odkupili, četudi bo cena za to nekoliko višja.
V primežu denacionalizacije
Kot pojasnjujejo na ljubljanski nadškofiji, nepremičnina, na kateri je do lani stal Kocbekov dom, meri 6600 kvadratnih metrov, dodatnih 170 kvadratnih metrov je površine pod domom, vse zemljišče pa je opredeljeno kot kmetijsko.
Po denacionalizacijskem zakonu, ki je začel veljati leta 1991, je planinsko društvo Celje leta 1999 z naslednicami nekdanje občine Mozirje sklenilo pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in se vpisalo kot zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine. A so vsi pravni posli, pojasnjujejo na nadškofiji, z dnem uveljavitve zakona nični, če obstaja dolžnost vrnitve, razpolaganje z nepremičninami pa ni dopustno. Na to, da kmetijskega zemljišča niso mogli olastniniti in da je torej pogodba nična, pa so planinsko društvo Celje opozorili že leta 2010. Ob tem na nadškofiji dodajajo, da se pogosto srečujejo s tem, da na nepremičninah, ki so predmet vračanja, stojijo planinski domovi.
»A imamo z veliko večino planinskih društev zelo dobre izkušnje in korektno urejena medsebojna razmerja,« pravijo na nadškofiji, ki so planinskemu društvu Celje predlagali, da poleg 170 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je stal Kocbekov dom, in 340 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča odmerijo 680 kvadratnih metrov zemljišča, preostanek pa bi lahko uporabljali neodplačno ves čas, dokler bi bila stavba Kocbekovega doma v lasti društva in namenjena dejavnosti planinskega doma.
»Ta predlog je planinsko društvo zavrnilo, čeprav so bili seznanjeni, da so ravnali protipravno in je pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim iz leta 1999 nična,« še navajajo na nadškofiji in dodajajo, da bi gradnja nove stavbe drugačnih dimenzij in lege precej poslabšala njihov položaj, zato so se na podlagi nasveta odvetniške pisarne, ki jih zastopa v denacionalizacijskem postopku, odločili za tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe.
»To pa ne pomeni, da odklanjamo sporazumno rešitev, vztrajali bomo le, da bodo pogoji za planinsko društvo Celje Matica enaki, kot so za vsa druga planinska društva, s katerimi smo medsebojna razmerja sporazumno in hitro uredili, brez dodatnih stroškov pravdanja,« poudarjajo na ljubljanski nadškofiji.
