Ob konicah se v dolino Vrata nagnete krepko čez 500 vozil, ki vozijo ven in noter po edini makadamski cesti, urejenih parkirnih prostorov pa pogosto ni dovolj. Zato so v občini Kranjska Gora skupaj s partnerji in Triglavskim narodnim parkom izbrali pristop, ki bi lahko za vso Slovenijo pomenil prelomnico. Do zdaj so namreč v številnih krajih od Logarske doline do Vršiča in Bohinja naval pločevine skušali omejiti ali »kaznovati« le s parkirnino. V Mojstrani pa bo v soboto na preizkusu zlasti trajnostni način umirjanja prometa. V dolino Vrat boste tako v soboto vstopali po načelu »v liter gre liter«, kjer bo omejitev zelo preprosta: ko ne bo več prostora za parkiranje, bo tja mogoče le z organiziranim prevozom.
V soboto od 6. do 17. ure bodo prostovoljci in drugi odgovorni za izvedbo projekta skrbeli, da bo slap Peričnik ali Aljažev dom v Vratih dosegljiv na okolju prijaznejši način. Obiskovalci bodo lahko brezplačno parkirali pri nekdanji železniški postaji Mojstrana, pri vlečnici Mojstrana in pri Vrtu Viharnik. Parkirišči pri koči pri Peričniku in pri Aljaževem domu bosta plačljivi. Celo dolino od Mojstrane do Aljaževega doma bodo v soboto povezovali brezplačni avtobusi, ki bodo ustavljali na osmih postajališčih. Prvi avtobus bo iz Mojstrane odpeljal ob 6. uri, zadnji pa ob 17. uri. Od Aljaževega doma proti Mojstrani bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri, zadnji pa ob 18. uri. Avtobusi bodo v obeh smereh do 10. ure vozili na pol ure. Med 10. in 15. uro bodo odhodi vsako polno uro, po 15. uri pa bodo znova odpeljali na vsake pol ure.
Okoli 300 parkirnih prostorov v Mojstrani in organiziran brezplačni javni prevoz do naravnih lepot tvorita okvir projekta, ki mu podžupan Kranjske Gore Bogdan Janša napoveduje prihodnost: »Povsem jasno je, da tako ne gre več. Res smo se pri nas v preteklosti ob soočanju z navalom vozil na posamezne točke odzivali zlasti z omejitvami, del tega bo seveda ostalo tudi pri nas. A predvsem tokrat ponujamo pravo izbiro, skrbimo za to, da bodo ljudje Vrata obiskali zadovoljni. Probleme prevoza in parkiranja bomo reševali za zdaj poskusno, z željo po trajni rešitvi na tak ali podoben način. V Vratih je pač skupaj manj kot 200 parkirnih prostorov, obisk pa vse večji.«
Vrata in Kongresni trg
»Nihče ne godrnja, ker mora plačati drago parkiranje pod Kongresnim trgom v središču Ljubljane, to smo sprejeli kot logično. Razburjamo pa se, ko je treba ravnati podobno tam, kjer razmah števila obiskovalcev dobesedno uničuje naše okolje,« trdi nekdanji direktor zavoda Triglavski narodni park, šef njihovih nadzornikov in poznavalec turizma in okoljskih problemov Martin Šolar. Po njegovem prepričanju je kranjskogorska občina s projektom napravila korak naprej od enostavnih zapor in pobiranja parkirnin, ker ponuja rešitev vsem obiskovalcem na prijazen način. Dolina je lepa, če jo obiščeš peš, s kolesom oziroma z organiziranim prevozom, in zato Slovenija tu samo sledi zgledom iz tujine.
»Prepričan sem, da bo ob znanih rešitvah z zaporami in parkirninami na koncu vendarle zmagal pristop, ki vključuje zavest ljudi o zdravem okolju in lepotah, ki naj ostanejo zanamcem,« pravi Šolar. Dodal je, da sta zlasti Avstrija in Italija pri reševanju podobnih problemov primera dobre prakse in zato bodo tudi snovalci sobotnega projekta še obiskali podobna okolja v tujini, da bi na koncu nastala prava, celovita, učinkovita rešitev.
Sobotni poskus s številno podporo
Poudariti je treba, da so ob navalu obiskovalcev prizadeti tudi lastniki zemljišč, ker jih praktično ne morejo uporabljati zaradi s pločevino omejenega dostopa. Prav tako pa so na primer pri snovanju rešitev za lepo dolino upoštevali tudi dejstvo, da se v Vrata in iz Vrat vijejo gorske poti in ture, kar pomeni, da je treba poskrbeti tudi za prevoz tistih, ki sestopajo ali se pripravljajo za pot v gore. Sobotni poizkus umirjanja prometa ima podporo številnih – od turističnega gospodarstva do občine, naravovarstvenikov, lastnikov zemljišč. Po analizi bo znano, kako bo zaživel v praksi, kjer pa so potrebne rešitve s parkirišči v Mojstrani in prevozom.
Ko pravijo v Kranjski Gori, je ključna sprememba miselnosti in ravnanja: naravo mora človek zaščititi pred samim sabo na čim bolj prijazen in učinkovit način. Zato lahko ena naših najlepših dolin v prihodnosti glede tega postane tudi najboljši zgled.
