V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi namesto vnovičnih dvigov plač v javnem sektorju moral biti cilj vlade splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, kar bi koristilo vsem zaposlenim - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.
Opozarjajo, da se je masa plač v desetih letih v javnem sektorju povečala za milijardo evrov, kar je bistveno več kot v gospodarstvu. Enako velja za povprečno bruto plačo. Poleg tega pa se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31.000.
Če bi prišlo do dviga za 750 milijonov evrov, kolikor po ocenah ministrstva za javno upravo znaša znesek sindikalnih zahtev javnega sektorja, bi se sicer gospodarska rast na kratek rok dodatno dvignila zaradi povečane domače potrošnje. Toda povečal bi se tudi javnofinančni primanjkljaj, struktura izdatkov bi se trajno poslabšala in povečala bi se nevarnost višjih davčnih obremenitev državljanov, opozarjajo v GZS.
Zato morajo, kot so posvarili, vsakršne zahteve po dvigu plač ostati znotraj v proračunu predvidene mase plač, sicer bo "v kratkem času pritisk na proračun alarmanten in učinki gospodarske rasti izničeni".
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so proti višanju plač v javnem sektorju. Kot so zapisali, bi to najbrž pomenilo dodatne obremenitve slovenskega gospodarstva, ki je komaj dobro okrevalo po večletni gospodarski krizi. Poudarjajo pa, da ljudje potrebujejo dostojne plače za dostojno življenje.
Ugotavljajo, da zviševanje plač, kot ga poznamo pri nas, predstavlja le višanje stroškov dela in posledično manjšo konkurenčnost, še zlasti v primerjavi z državami, s katerimi tekmujemo na evropskem trgu. Če pa bo govora o višanju plač v prihodnosti, potem naj to velja tudi za realni sektor.
"Ob tem pa že ves čas opozarjamo, da mora vlada na področju plač slediti politiki, ki bo vzpostavila bolj normalno razmerje med bruto in neto plačami. Stroški dela v Sloveniji so še vedno previsoki in rastejo že vse od začetka krize," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
Oglasili so se tudi v Klubu slovenskih podjetnikov in na ključne deležnike v vladi, sindikatih in drugih ključnih organizacijah v Sloveniji naslovil apel k razumu. "Ne igrajmo se spet s prihodnostjo Slovenije," so pozvali.
"Ne samo da z enostranskimi interpretacijami učinkov gospodarske rasti in pretiranimi apetiti v javnem sektorju odžiramo podjetjem in zaposlenim v gospodarstvu denar za razvoj in višje neto plače, temveč smo lani od pobranih dajatev manj kot pred krizo namenili tudi za državne investicije. Odločne davčne reforme, ki bi bolj korektno povečale neto plače tako zaposlenim v zasebnem kot v javnem sektorju, pa še vedno ni," so zapisali.
Izpostavljajo pretirano prelivanje denarja v javno porabo in opozarjajo, da se kljub večjim prilivom v javne blagajne zadolženost države znižuje prepočasi. Po njihovih navedbah se v javne blagajne že zdaj steka bistveno več denarja kot leta 2013, apetiti pa so ob zadnjih stavkovnih napovedih še večji, čeprav se je razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju v zadnjem letu spet povečala in je oktobra že dosegla 414 evrov. Število zaposlenih v javnem sektorju pa se povečuje.
Ob tem je predsednik kluba Marjan Batagelj poudaril, da je treba trenutno rast prednostno izkoristiti za nove investicije v višjo dodano vrednost in višjo produktivnost v gospodarstvu. V nasprotnem primeru ne bo niti razvojnega skoka Slovenije niti višjega standarda v prihodnosti.