Minister za kulturo dan reformacije vidi kot spodbudo, da posežemo po knjigi

Minister je v slovesnem nagovoru spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture.
Fotografija: Minister je v slovesnem nagovoru spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Minister je v slovesnem nagovoru spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture. FOTO: Blaž Samec/Delo

Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta. To je na Ravnah na Koroškem na osrednji državni proslavi ob dnevu reformacije dejal minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika in dela prostega dne med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

»Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,« je poudaril minister.

Dejan Prešiček je bil govornik na proslavi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Dejan Prešiček je bil govornik na proslavi. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

»Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,« je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležili zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Milan Kučan, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, poslanca Milan Brglez in Jani Prednik, evangeličanski škof Geza Fila, častni škof evangeličanske cerkve Geza Erniša ter še nekateri predstavniki evangeličanske in katoliške cerkve.

Minister za kulturo je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru. FOTO: Jure Eržen/Delo
Minister za kulturo je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru. FOTO: Jure Eržen/Delo


Zbrane je nagovoril tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden, ki je zbranim visokim predstavnikom države posebej poudaril eno od ključnih sporočil reformacije, to je, kot je dejal, posameznikova osebna odgovornost na eni ter verska strpnost in državljanska svoboda na drugi strani.

V zvezi s tem je med drugim dejal, da dan reformacije »uradno še praznik ni, degradiran je bil v dela prost dan«. Kot »posladek« pa je dodal, da Trubarjeva domačija na Rašici po 32 letih še vedno nima ne muzejskega statusa niti statusa spomenika državnega pomena.

V kulturnem programu, ki je potekal pod naslovom Čas pridige, čas upora, so z besedili Vinka Möderndorferja nastopile Mirjam Korbar, Darja Reichman, Minca Lorenci, Maruša Majer in Nataša Keser. Poslušalcem so ponudile kritični razmislek o političnem, družbenem in gospodarskem dogajanju v državi v zadnjih dveh desetletjih ter ob zaključku vprašale »ljube Slovence«, kje sta sveta jeza in moč za upor.

Na proslavi, ki jo je režiral Primož Ekart, je nastopil še Moški pevski zbor Vres s Prevalj.

Komentarji: