Drugačna gradnja

Kako varni so slovenski viadukti?

G.G./STA
14. 8. 2018, 20.14
Posodobljeno: 14. 8. 2018, 20.22
Deli članek:

Na slovenskem avtocestnem omrežju je 193 viaduktov, na katerih Dars enkrat mesečno izvaja tekoče preglede, poleg teh pa še dodatne.

Bobo
Viadukt Črni Kal je najdaljši na slovenskih avtocestah.
Preglede premostitvenih objektov izvajajo skladno z metodologijo vrednotenja varnosti cestnih mostov. V teku je projekt uvedbe sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti (Bridge Management System), ki med drugimi predvideva tudi novelacijo metodologije za spremljanje stanja premostitvenih objektov.

Glede tehničnega vidika današnjega zrušenja viadukta Morandi v Genovi je po navedbah Darsa težko ugibati. Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah ni objektov, ki bi bili stari toliko kot ta viadukt. Prav tako ni nobenega, ki bi bil zasnovan na tak način, torej glede na fotografije s prekladno konstrukcijo, visečo na betonski natezni vezi.

Kot so poudarili, analize pregledov kažejo, da v Sloveniji ni objektov, ki bi bili v takšnem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije. Pri največjih objektih gre za kompleksne konstrukcije, ki so večinoma betonske in prednapete z jeklenimi kabli. Da se zgodi hipna porušitev, se mora zgoditi več neugodnih stvari hkrati. Da se kaj takšnega ne zgodi, pa je treba objekte redno pregledovati in pravočasno obnoviti, so še poudarili.

Najdaljši je viadukt Črni Kal

Med vsemi premostitvenimi objekti na slovenskem avtocestnem sistemu je največji in najdaljši viadukt Črni Kal na primorskem avtocestnem odseku med Klancem in Srminom. Ta viadukt je dolg 1065 metrov, njegov najvišji steber pa je visok 95 metrov, so pojasnili na Darsu. Najdaljši pobočni viadukt je Ločica na štajerskem avtocestnem kraku med Vranskim in Trojanami. Dolžina njegove desne polovice, gledano v smeri proti Ljubljani, je 849 metrov, dolžina leve polovice pa 869 metrov.

Dars skladno z veljavnimi predpisi skrbi za izvajanje tekočih, rednih, glavnih, izrednih in detajlnih pregledov premostitvenih objektov. Tekoče preglede enkrat mesečno izvaja pristojna vzdrževalna služba Darsa v okviru obhoda trase. Redne preglede objektov izvajajo vsaki dve leti, glavne preglede pa vsakih šest let. Za izvajanje rednih in glavnih pregledov ima Dars sklenjeno pogodbo z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK.

Izredne preglede izvajajo v primeru izrednih dogodkov, kot so na primer elementarni dogodki (potresi, visoke vode, plazovi, požar), težke prometne nezgode in udarci vozil v objekt ter razlitje snovi, ki škodijo nosilni konstrukciji.

Detajlni pregled pa izvedejo v primeru, da pri rednem ali glavnem pregledu ugotovijo potrebo po izvedbi sanacije objekta. Tak pregled služi kot osnova za projektiranje sanacije.

Pri pregledih premostitvenih objektov pregledajo stanje okolice, vozišča, robnih vencev, prekladne konstrukcije, krajnih opornikov, vmesnih opornikov, ležišč, dilatacij, sistema za odvodnjavanje meteorne vode, ograje na hodniku in stanje varnostne ograje.

Na podlagi ugotovitev pri rednih in glavnih pregledih premostitvenih objektov Dars poskrbi za izvedbo analize stanja premostitvenih objektov ter na podlagi analize pripravi program ukrepov na premostitvenih objektih.

Na podlagi programa ukrepov na premostitvenih objektih načrtujejo večja obnovitvena dela na objektih, manjše pomanjkljivosti pa odpravijo v sklopu rednih vzdrževalnih del. Če se pri pregledu objekta izkaže, da je ogrožena prometna varnost, izvedejo ustrezne ukrepe za zavarovanje prometa in pristopijo k izvedbi sanacije.