Tiskane izdaje
Znanstvenik, ki je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne gravitacije ter poljudnoznanstvenimi objavami, je bil znan kot ateist. Kljub temu so njegovi otroci Lucy, Robert in Tim za pogrebno slovesnost izbrali cerkev prestižne univerze v Cambridgeu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Naš oče je živel in delal v Cambridgeu več kot 50 let. Bil je nepogrešljiv in zelo priznan del te univerze in tega mesta. Njegovo življenje in delo sta imeli različen pomen za različne ljudi, tako verne kot neverne. Zato bo slovesnost vključujoča in tradicionalna, s čimer bo odražala širino in raznolikost njegovega življenja,« so sporočili.
Slovesnost je bila odprta za največ 500 njegovih znancev. Kasneje bo sledil zasebni sprejem na Trinity Collegu, večji dogodek pa je načrtovan 15. junija v Westminstrski opatiji v Londonu, ko bodo njegove posmrtne ostanke položili v grob v bližini poslednjega kraja počitka Isaaca Newtona, prav tako slovitega znanstvenika.
Med govorci na današnji slovesnosti so napovedani igralec Eddie Redmayne, ki je upodobil Hawkinga na filmu, kakor tudi znanstvenikov najstarejši sin Robert Hawking, nekdanji študent Fay Dowker in astronom Martin Rees. Cerkveni zvonovi naj bi ob prihodu krste v cerkev, kjer se je ob tej priložnosti kljub dežju zbrala velika množica ljudi, zadoneli 76-krat, torej za vsako leto njegovega življenja.
Življenje slovitega fizika
Hawking se je rodil 8. januarja 1942 v Oxfordu, kjer je na tamkajšnji univerzi tudi končal študij fizike. Iz kozmologije je doktoriral na univerzi Cambridge. V svetu je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne gravitacije, posebno glede črnih lukenj, ter poljudnoznanstvenimi objavami, v katerih je objavljal svoje teorije o vesolju. Njegovo najbolj priljubljeno in prodajano delo je Kratka zgodovina časa iz leta 1988, svetovna uspešnica, s katero je dosegel svetovno slavo. Življenje je posvetil odkrivanju skrivnosti vesolja.
V svojih 20. letih je Hawking zbolel za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), redko neozdravljivo nevrodegenerativno bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, ki nadzirajo hotene gibe. Kljub napovedim, da bo živel le nekaj let, saj bolezen praviloma napreduje neustavljivo in hitro, je dočakal zavidljivo starost. Zaradi bolezni je bil sicer popolnoma nepokreten in prikovan na invalidski voziček. Kasneje je izgubil tudi sposobnost govora in je z okolico komuniciral samo prek računalniškega sintetizatorja glasu.
Umrl je na svojem domu v Cambridgeu v 76. letu starosti.
