CELJE – Kmalu 51-letni Celjan Bojan Cvelfer se bo bržkone moral sprijazniti s posledicami usodnega ugriza okuženega klopa, ki ga bodo spremljale vse življenje, a tudi z dejstvom, da bo iskanje pravice po sodni poti trajalo veliko dlje, kakor si je sprva morda mislil. Klopa je staknil leta 2008, ko je prijatelju na Bregu pri Polzeli pomagal pri opravilih okoli hiše. Izkazalo se je, da je zbolel za lymsko boreliozo.
Posledice ugriza klopa v golen so bile vse hujše, iz glavobola se je stopnjevalo v slabši vid, tresenje, živčnost. Naslednjega dne je odšel do osebnega zdravnika Dušana Polimaca, ki mu je svetoval, naj sam odstrani klopa. To je storil, a čez nekaj tednov se je pojavil velik madež, pojavile so se še bolečine v prsih. Čeprav se je večkrat oglasil pri zdravniku, Cvelfer trdi, da mu Polimac ni pomagal niti s tabletami niti z mazili, temveč z nasvetom, naj počiva. Sprla sta se, ko je odločno zahteval, naj mu predpiše antibiotike, preden bo prepozno. Kakor je povedal junija 2012, ko smo prvič pisali o njegovem primeru, se je zdravnik ujezil, preklinjal in vanj celo zalučal knjigo z antibiotiki, češ, naj mu kar sam pove, katerega bi želel.
Zamenjal je osebnega zdravnika in zoper Polimaca vložil odškodninsko tožbo. V njej je zahteval 25.000 evrov odškodnine in 600 evrov mesečne rente, a je sodišče v Celju zahtevek zavrnilo. Cvelfer, ki je v slabih treh letih vidno opešal in osivel, težko razume, zakaj zdravnik za po njegovem mnenju tako očitno napako ne bo odgovarjal.
Nobeno zdravilo ne pomaga
»Laže in se spreneveda, za seboj ne zna brati. Najprej je trdil, da sploh nisem bil pri njem, potem pa, da mu za klopa nisem povedal. Dejstvo je, da me ni zdravil, ni mi predpisal antibiotikov, ko je od ugriza že nastal madež. Moj karton je prazen. Če bi se z menoj ukvarjal, bi vendar kaj napisal vanj. Zdaj mi nobeno zdravljenje ne pomaga več.«
Bolnikov živčni sistem je prizadet, popuščati je začelo tudi srce. »Mušice mi letajo po očesih, jemljem tablete za glavobol in pomirjevala, da sploh lahko spim. Trese me in stalno sem napet, borelija se mi prestavlja po vsem telesu. Sem invalid, praktično nesposoben za delo, kar piše tudi v zdravniškem spričevalu. Srbeči izpuščaji izginjajo in se spet pojavijo, mesto vpika me še srbi. Zahrbtna bolezen je to. Vse v meni deluje narobe, kakor da so mi noge odrezali. Zaradi bolezenskih težav sva se tudi s partnerico razšla.«
Piti in kaditi ne sme, živi od socialne pomoči, a zatrjuje, da odnehal ne bo, tudi če bo moral do evropskega sodišča. »Takšni zdravniki ne bi smeli imeti licence. Najbrž jo je Polimac kupil kje v Bosni. Zdaj čakam na odločitev višjih sodnikov. Sodnica ni verjela mojim pričam, ovrgla je vse moje dokaze vključno z dokumentacijo iz toženčeve zasebne ordinacije. Ni želela reči, da je zdravnik kriv.«
Cvelferjev odvetnik Velimir Cugmas je prepričan, da je bil njegov klient tako površne obdelave pri zdravniku deležen zato, ker ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, saj je bil takrat brezposeln. »Pravilno in pravočasno se je oglasil pri zdravniku, tam pa postopki niso bili korektni, deležen je bil slabega sprejema in obravnave. Prepričan sem, da bo sodba razveljavljena in odrejeno novo sojenje. Zdravnik je kartoteko vodil ročno, ne računalniško, izvedenec je potrdil, da je obstajala možnost naknadnega vnosa podatkov. Sodišče ni verjelo našim pričam, čeprav te niso bile interesno obarvane, po drugi strani pa Polimac ni bil prepričljiv, tudi njegove sestre ne.«
Kako naj operem svoje ime?
Zdravnik Dušan Polimac je precej ogorčeno reagiral na naš klic. »To je prvovrstna bedarija. Vsakdo lahko nekoga blati, kakor se mu zazdi. Ne vem, kako naj javnosti sporočim, da sem čist in da so odločili meni v prid. Kako naj zdaj operem svoje ime? Nizkotne zadeve so to in nimam drugih vzvodov, kakor da mešam drek. Na inštanci smo dobili epilog, zame je ta zgodba končana, ne potrebujem senzacionalizma. Tega gospoda vsi poznajo, 24 ur na dan ne počne ničesar. Ne spuščam se na njegovo raven. Samo opravljam svoje delo. Mi smo pošteni, pomagamo ljudem, ki nas potrebujejo, a pri nas je pač tako, da so obiskovalci sodišč velike medijske zvezde. Sem v podrejenem položaju, sedem ljudi živi od mojega posla, imam otroke in 36 let gradim svoje ime. Delam cele dneve, da me bo zdaj nekdo zafrkaval.«
