Pri francoskem proizvajalcu avtomobilov Renaultu bodo razmislili, ali je zanje dolgoročna naložba v proizvodnjo na turških tleh še smiselna, je v svojem komentarju stavke turških delavcev dejal Jean Christophe Kugler, predstavnik Renaulta, poroča Reuters. Renault je nameraval dolgoročno vlagati v proizvodnjo v Turčiji, a spor z delavci ogroža tako vlogo Turčije kot enega večjih proizvajalcev avtomobilskih delov, kot tudi avtomobilski industriji na globalnem nivoju, je dejal Kugler.
Turčija zanimiva zaradi nizkih stroškov dela
V Turčiji so najprej začeli stavkati delavci v tovarnah Renaulta in Fiata, sledili so jim še delavci iz turške tovarne, ki je v solastništvu ameriškega proizvajalca Ford. Delavci, ki so pred tednom dni ustavili stroje, zahtevajo višje plače, nekje za 60 odstotkov. Turčija je za velikane avtomobilske industrije zanimiva zaradi nizkih stroškov dela in zaradi (do zdaj) socialnega miru, a stavka utegne ogroziti njen sloves. Turčija sicer postaja vse pomembnejši akter v avtomobilski industriji, poroča The Wall Street Journal.
Če stavkajo zdravniki, kam oditi?
Tuji investitorji so dali turškim delavcem jasno sporočilo: Če boste stavkali, če ne bomo mogli delati, bomo odšli. Za nas ne boste več zanimivi. To je sporočilo, ki bi si ga morali zapomniti tudi slovenski sindikati, kadar grozijo s stavkami. Vlagatelji iščejo stabilno okolje.
Ne morejo pa oditi davkoplačevalci, kadar stavka javni sektor. Stavko so za 28. maj napovedali zdravniki. Če z ministrstvom ne bodo našli skupnega jezika, je predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin za jesen napovedal ponovitev stavke iz leta 1996, ko so zdravniki stavkali tri tedne. Sindikat Fides zahteva sprejetje standardov in normativov za zdravnike, kot so jih zdravniške organizacije pripravile v modri knjižici, ter približevanje razmerju ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno zdravniško plačo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob napovedi stavke sicer dejala, da na takšno izsiljevanje zdravnikov ne bo pristala. A kaj preostane bolnikom? Ne morejo kar oditi, kot lahko iz Turčije tamkajšnji tuji investitorji.
Turčija je postala avtomobilska velesila
Turčija je zaradi nizkih stroškov dela, plače proizvodnih delavcev so v povprečju med 250 in 300 evrov na mesec in velikega lokalnega v zadnjem desetletju privabila številne avtomobilske proizvajalce. Lastne ali joint venture proizvodne enote imajo v tej državi Renault, Ford, Fiat in Toyota, lani pa so skupaj z domačimi proizvajalci izdelali 1,17 milijona vozil, kar je 110 odstotkov več kot leta 2002. S turško avtomobilsko iindustrijo je povezanih tudi nekaj slovenskih dobaviteljev. Največji med njimi je zreški GKN Driveline Slovenija, ki je leta 2013 sestrskemu podjetju v Turčiji dobavil za 9,5 milijona evrov homokinetičnih zglobov in tripodov. Trg ponuja številne priložnosti, a tudi ovire, je za Finance komentiral direktor zreške družbe Andrej Poklič. Opozoril je predvsem na zapletene postopke carine in druge administrativne postopke ter svetuje, tem so se v zadnjem času pridružile še stavke v avtomobilskih tovarnah.
Poleg Turčije za avtomobilske proizvajalce v Evropi zaradi nizkih stroškov dela in rastočega trga zanimive postajajo tudi severnoafriške države. Renault je pred leti zgradil tovarno dacia v Maroku, proizvodnjo v tej državi načrtuje tudi francoski PSA. Renault je lansko jesen odprl tovarno tudi v sosednji Alžiriji, kjer Mercedes-Benz že izdeluje manjše količine dostavnikov sprinter in terencev G za vojaške potrebe. Proizvajalci medtem investirajo tudi v večje evropske države, Daimler v Nemčijo in Madžarsko, BMW v Nemčijo, Volkswagen pa bo v razširitev proizvodnje v dve tovarni v Španiji investiral 4,2 milijarde evrov.