GAJA VIŠNAR

Uspeh mlade igralke: na Broadwayu je ujela svoje sanje

Objavljeno 30. julij 2016 20.31 | Posodobljeno 30. julij 2016 20.31 | Piše: Anita Krizmanić

Gaja Višnar je mlada slovenska igralka, ki je v New Yorku dobila priložnost, da se posveti sebi in igri, ki jo obožuje od mladih nog.

Mlada, lepa, prijetna, uspešna. Tako bi lahko opisali umetnico, ki je svoje sanje ujela v New Yorku. Foto: Dejan Javornik/Novice

Osemindvajsetletna Gaja Višnar prihaja iz gledališke družine. Z gledališčem je rasla, doma je imela celo mini lutkovno gledališče, ves čas je nastopala in še danes ne preživi večera, ko ne bi bila na odru ali v dvorani. Pot jo je ob študiju psihologije vodila do številnih igralskih projektov v Sloveniji in tujini. »Ves čas sem se udeleževala različnih izobraževanj in bila članica Actors studia bratov Vajevec, ki deluje po načelih Method actinga in daje igralcem prostor za ustvarjanje,« opiše svoje igralske začetke in razloži, da je v kratki, a nadvse uspešni karieri sodelovala z različnimi kitajskimi, tajskimi, mehiškimi, afriškimi, grškimi in angleškimi umetniki. »Potovanja v vse te kraje in spoznavanje toliko različnih izraznih tehnik in pristopov so mi razširili obzorja in mi dali najboljšo izobrazbo.« Trdo delo je bilo poplačano, saj je Gaja trenutno edina Slovenka na konservatoriju Broadway v New Yorku. Pred tem je večkrat obiskala ZDA, kjer je preživela mesece, stkala prijateljstva in dojela, da je Slovenija premajhna zanjo. Domovini je nato pomahala v slovo, uspešno opravila avdicijo na Broadwayu, kjer je bila izbrana med okoli 600 kandidati z vsega sveta in dobila štipendijo. »Imela sem srečo, da sem bila sprejeta na zelo selektiven program, ki od nas veliko zahteva in nam ničesar ne olajša, nam pa prav zato daje prostor za trdno izgradnjo sebe kot umetnika v sodobnem svetu. Dobila sem možnost posvetiti se sebi in igri. Opravila sem in uspešno prestala kar nekaj avdicij in bila sprejeta na pet šol, a sem se na koncu odločila za Broadway,« skromno pove mlada igralka.

V Sloveniji ni bilo nikogar, ki bi me ujel 
in poročil.

Zvezdniki? Ne, čisto običajni ljudje!

Za njo je uspešno študijsko leto, čaka jo še eno, nato pa bo dobila delovno vizo in več možnosti, da se prebije v igralski svet v New Yorku, ki ni poln blišča, kot si nekateri predstavljajo. »Od devetih zjutraj do šestih zvečer sem v šoli, broadwayski kleti, kjer počnem vse mogoče, tudi plesa in petja se učimo. Z delom sem dobesedno zasuta. Vržejo te v vodo in moraš plavati,« pove. Leto, ki je za njo, je bilo naporno tako fizično kot psihično, a ker igralstvo ljubi z vsem srcem, ji ni težko garati. »V New Yorku je deloholizem na vrhuncu. Poleg študija sem ves čas zaposlena in hodim na avdicije, snemanja in iščem nove priložnosti,« nam odstrne pogled na svoje ameriške sanje. Nato v smehu doda: »Nikjer drugje kot v New Yorku se ti ne morejo zgoditi tako neverjetne stvari. Vsi tisti sivi dnevi, ki si jih v Sloveniji predstavljamo kot pravljične, so vredni vsega tega.« Možnosti je veliko, le zgrabiti jih moraš, še pojasni. Njene sanje postajajo resničnost, nekatere so se ji že uresničile. Spoznala je pomembne ljudi, med njimi tudi slavne igralce, ki jih je do lani videvala le na malih zaslonih in filmskih platnih. »S skupino sem bila na internih vajah z Alom Pacinom, ki je imel takrat ravno predstavo na Broadwayu. Zdel se mi je precej podoben liku iz filma Danny Collins,« se spominja srečanja z legendarnim igralcem. Poleg njega je spoznala Matthewa Lillarda, Hugha Jackmana, najbolj pa jo je navdušila Julie Andrews, ki se je mnogi spomnijo iz filmskega muzikala Moje pesmi, moje sanje. »Ona je bila največje doživetje,« pove in doda, da so slavni igralci povsem običajni ljudje, na katere več ne gleda kot na zvezdnike, temveč kot na ljudi, ki počnejo enako kot ona. Ob tem se spominja srečanja z lomilcem ženskih src Gerardom Butlerjem, ob katerem je ostala brez besed, danes pa je takšna srečanja ne ganejo več. »Spoznala sem ga na nekem dogodku. Sploh nisem vedela, kaj naj mu rečem, ko me je pogledal s svojimi modrimi očmi. Priznam, da se nisem znašla,« pove v smehu. Na koncu poudari, da je srečna, ker se je našla v tujini, a ne zato, ker bi iz Slovenije odšla z grenkim priokusom. »Spoznala sem, da tukaj ni priložnosti zame in se ne more ukvarjati s tem, kar mi pomeni največ na svetu. Bilo je težko, a sem človek, ki vedno išče nove stvari. Tukaj imam ogromno kolegov, ki jih spoštujem in s katerimi še vedno sodelujem. Več možnosti, kot jih ponuja Slovenija, enostavno ne more biti,« pove in doda, da naša država premore veliko nadarjenih ljudi na različnih področjih, za katere ni posluha.

Dolgo časa sem se iskala, da sem prišla 
do te točke.

»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.« 

image

Deli s prijatelji