Češka opozicija je zgrožena zaradi odločitve predsednika države Miloša Zemana, da 21. avgusta, torej čez tri dni, ne bo imel govora ob obletnici vkorakanja sil Varšavskega pakta pod taktirko Sovjetske zveze v Češkoslovaško. Njegov predstavnik odgovarja, da je predsednikovo stališče jasno: »Okupacija je bila zločin.« In dodaja, da je bil Zeman pogumen, ko je bil čas za to.
Dejansko so Zemana leta 1970 izključili iz partije, ker je pogumno nasprotoval vojaškemu posredovanju Varšavskega pakta. A danes je v svetu znan predvsem po svoji naklonjenosti Rusiji in Vladimirju Putinu. Med drugim se zavzema za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi priključitve Krima leta 2014 uvedla Evropska unija.
Preživela komunistična stranka na udaru
Na slovesnosti 21. avgusta bo torej glavni govornik premier Andrej Babiš, sicer populist, ki je julija sestavil manjšinsko vlado skupaj s socialdemokrati, pri čemer jo od zunaj podpirajo komunisti. Prav prihajajoča obletnica invazije leta 1968 pa zbuja vse večjo sovražnost do te edine preživele partije nekdanjega vzhodnega bloka. Mnogo Čehov v njej vidi ne le nadaljevalko stranke, ki je s trdo roko vladala v letih 1948–1967 in 1969–1989, ampak tudi trojanskega konja Kremlja.
Vsekakor Čehi niso pozabili na noč z 20. na 21. avgust 1968, ko je več kot pol milijona vojakov – poleg sovjetskih še poljski, bolgarski in madžarski, ne pa tudi vzhodnonemški (pač zaradi spomina na vpad v Sudete jeseni 1938 in Češko leta 1939), vdrlo v Češkoslovaško. Na tak način je hotel Kremelj v imenu »proletarskega internacionalizma« zatreti »kontrarevolucionarno« praško pomlad, torej češkoslovaško liberalno in demokratično gibanje, ki ga je v veliki meri spodbudilo napredno partijsko vodstvo okoli Aleksandra Dubčka. Vsega skupaj je v tisti noči umrlo okoli sto Čehov in Slovakov, a tudi okoli 50 okupatorskih vojakov. Dubček ni hotel prelivati krvi in ni pozival k uporu proti agresorju.
Tisto noč so sovjetski specialci v Pragi vdrli tudi na sejo partijskega vodstva in 46-letnega Dubčka skupaj s 15 sodelavci z letalom odpeljali v Moskvo. Tedanji voditelj ZSSR Leonid Brežnjev jih je med dvotedenskimi »pogajanji« v Moskvi prisilil – tudi s tem, da si med bivanjem v Moskvi niso mogli zamenjati niti spodnjega perila – da so podpisali »kompromis«. Zatrtje praške pomladi sta med drugim obsodili partijski vodstvi Jugoslavije in Romunije.
Dubčkov naslednik je bil žrtev čistk
Češkoslovaško partijsko vodstvo je v Moskvi moralo podpisati dokument, ki naj bi pomenil začetek »normalizacije« na Češkoslovaškem. Tako so se obnovili popolna oblast partije, velika moč policije in centralizirano plansko gospodarstvo, odpravili so Dubčkove reformne zakone, okrepili vezi Češkoslovaške z drugimi članicami Varšavskega pakta…
Oblast je prevzel 55-letni Gustav Husak, ki je na »pogajanjih« v Moskvi zagovarjal »kompromis«. Z vrha partije je odstranil Aleksandra Dubčka in njegove privržence, običajnim državljanom pa je poskušal omogočiti čim višji življenjski standard in ni pretiraval z represijo.
Velik paradoks zgodovine je, da je bil prav Husak, ki je na Češkoslovaškem obnovil prosovjetski režim, leta 1951 ena od žrtev stalinističnih čistk. Kar devet let je bil zaprt! Potem je do leta 1968 dolgo podpiral Dubčkove reforme, po vojaškem posredovanju Varšavskega pakta pa je menil, da tedanje razmerje sil Češkoslovaški ne dopušča samostojne poti. Sicer sta bila oba, Dubček in Husak, Slovaka, kar je po starših tudi sedanji premier Babiš.
