Gorenjski kriminalisti so zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kazensko ovadili dve pravni in štiri odgovorne osebe v dveh večjih družbah z Gorenjske, ki so zato, da bi družbam pridobile protipravno korist, manipulirale pri trgovanju z delnicami. Po neuradnih podatkih gre za Iskratel in Gorenjsko banko.
Kazniva dejanja naj bi bila izvedena ob izstopu nemškega Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva kranjskega Iskratela oziroma ob menedžerskem prevzemu kranjske družbe. Policisti pa naj bi ovadili tudi po dve tedaj vodilni osebi iz Iskratela in Gorenjske banke ter družbi, v korist katerih so ravnali, torej banke in finančnega holdinga.
Kot so danes sporočili s Policijske uprave Kranj, so osumljenci v sredini leta 2009 banki omogočili, da je za nekaj več kot 45.000 evrov kupila izstopni delež evropskega tehnološkega velikana v osnovnem kapitalu gorenjske tehnološke družbe, potem pa ga je za 20 milijonov evrov gorenjski družbi še isti dan prodala nazaj. S tem je bila družba oškodovana za 20 milijonov evrov, banka pa si je pridobila protipravno korist.
Banka je po tej prodaji, vendar v drugem poslu, isti dan gorenjski tehnološki družbi za okoli 8,5 milijona evrov prodala še svoj kontrolni delež. Čeprav je bil posel sklenjen v letu 2009 je bila kupnina plačana šele v začetku lanskega leta.
Vodstveni delavci svoj položaj izrabili dvakrat
Isti vodstveni delavci so po ugotovitvah kriminalistov svoj položaj zlorabili tudi nekaj dni kasneje, ko so v povezavi z menedžerskem prevzemom tehnološke družbe še ne-ustanovljenemu finančnemu holdingu podelili opcijo za nakup deleža te družbe. Holdinška družba je še isti dan po dogovoru za 2,2 milijona evrov posel tudi izpeljala, čeprav bi za paket delnic morala odšteti več kot osem milijonov evrov.
Za zlorabo položaja 8 let zapora
Za zlorabo položaja je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora. Za kazniva dejanja pravnih oseb pa se sme predpisati denarno kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepovedati razpolaganje z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je.
V Iskratelu oziroma Fintelu ovadb PU Kranj danes niso prejeli, zato vsebine ne morejo komentirati, so sporočili iz družbe. So pa izdali izjavo za javnost, ki jo navajamo v nadaljevanju.
V različnih medijih je Iskratel do zdaj že nekajkrat pojasnil celoten proces izstopa Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva družbe leta 2009. Tudi vsem pristojnim organom, ki so izvajali preiskavo, smo predložili vso potrebno dokumentacijo ter podali zelo podrobne izjave. Navedbe oziroma argumenti, ki so jih navajali danes mediji in naj bi jih povzeli po današnjem sporočilu PU Kranj, ne odražajo dejanskega dogajanja v letu 2009.
Trditev, da je Gorenjska banka za 45 tisoč evrov kupila delež Siemensa, ne drži, kajti omenjena banka je po izstopu Siemensa izvedla dokapitalizacijo in ne nakupa deleža podjetja v navedenem znesku z namenom, da se je ohranil osnovni kapital v višini 109 tisoč evrov. Osnovni kapital se je namreč znižal zaradi izstopa Siemensa in brez izvedene dokapitalizacije bi to pomenilo, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, znižanje kapitala in s tem potrebne dodatne aktivnosti, hkrati pa bi se postopek še časovno zavlekel. Gorenjska banka je imela po izstopu Siemensa in pred prej omenjeno dokapitalizacijo v lasti 80-odstotni efektivni delež Iskratela, ki se po dokapitalizaciji bistveno ni spremenil.
Predvsem pa je po našem mnenju povsem netočno navajanje vrednosti 17,5 odstotka Iskratela po izstopu Siemensa in Gorenjska banke. Po navedbah medijev, naj bi PU Kranj ocenila, da bi moral biti 17,5-odstotni delež Iskratela vreden 8 milijonov evrov. Po naših informacijah, pridobljenih od pristojnih organov, se je ta vrednost ugotovila tako, da se je izhajalo iz cene, ki je bila plačana Siemensu. Tak izračun bi bil pravilen, če bi Fintel holdinška družba vstopil v Iskratel, še preden je prišlo do izstopa Siemensa in Gorenjske banke. Z izstopom je namreč Iskratel obema družbenikoma izplačal preko 50 milijonov evrov iz svojega premoženja (finančne naložbe in denar). Vsaka družba, ki zniža velik del svojega likvidnega premoženja ne more biti enako vredna pred in po izstopu družbenikov. Zato je ocena te vrednosti že v izhodišču netočna.
Na tem mestu bi radi poudarili še, da je pri izstopu družbenika vedno družba tista, ki je dolžna družbeniku, ki je izstopil, izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža. Lastnik ima vedno pravico, odločiti in presoditi ali bo delež prodal novim lastnikom ali pa bo izstop poplačala družba iz svojega premoženja.
Zato je aktualno vodstvo družbe prepričano, da družba Iskratel takrat ni bila oškodovana. Nadaljnji ukrepi prestrukturiranja in zniževanja števila zaposlenih pa so bili posledica prepolovitve prihodkov od prodaje v letu 2009 zaradi zmanjšanih vlaganj operaterjev v fiksno omrežje ter povečane konkurence kitajskih proizvajalcev telekomunikacijske opreme.
V morebitnih nadaljnjih postopkih si bo zdajšnje vodstvo družbe prizadevalo to tudi dokazati ter tako ohraniti dobro ime in ugled Iskratela ter njegovih zaposlenih v domačem poslovnem okolju ter tudi na tujih trgih.
