Tiskane izdaje
Oslo − Jutri bosta okoljski organizaciji Greenpeace Nordic ter Nature and Youth sprožili sodni proces proti norveški vladi zaradi odpiranja novih območij na Arktiki, namenjenih črpanju nafte. V organizacijah so prepričani, da črpanje nafte krši pariški podnebni sporazum, pa tudi norveško ustavo. Zmaga v tem procesu bi lahko predstavljala precedens za prihodnje sodne odločitve na področju okolja po vsem svetu.
Znanstveniki jemljejo vzorce ranljivega območja sveta. Foto Kathryn Hansen/Reuters
Kot posredniki proti vladi in v podporo okoljskim skupinam so se tožbi pridružili tudi v norveški organizaciji Besteforeldrenes klimaaksjon (Podnebni ukrepi starih staršev). Truls Gulowsen, vodja Greenpeacea na Norveškem, pravi, da je to velik dan za vse, ki se borijo proti podnebnim spremembam in pohlepnim vladam po vsem svetu.
»Odločitev norveške vlade, da dovoli nova črpališča nafte na Arktiki, ogroža domove, zdravje in družine po vsem svetu in vlada bi morala za to sprejeti odgovornost. Prepričani smo, da to novo iskanje nafte predstavlja kršitev pariškega podnebnega sporazuma in norveške ustave, ter se veselimo, da bomo lahko svoje argumente predstavili na sodišču.«
Sočasno s podnebnim vrhom
V sodnem procesu, ki naj bi potekal med 14. in 23. novembrom, bodo tožniki poskušali dokazati, da norveška vlada s to odločitvijo krši pravico prihodnjih generacij do zdravega in varnega okolja, ki jim jo zagotavlja norveška ustava. To bo prvič, da bo ta pravica uporabljena na sodišču.
V približno 90 državah po svetu imajo prebivalci ustavno zagotovljeno pravico do zdravega okolja, zato bi lahko ta tožba povzročila verižno reakcijo ter pomagala tudi pri odločitvi sodišč v zvezi z interpretacijo teh pravic v posameznih pravnih sistemih in ohrabrila še druge ljudi, da bodo zahtevali odgovornost od njihovih oblasti.
Ingrid Skjoldvær, vodja organizacije Nature and Youth, dodaja, da je norveška vlada, tako kot vsaka druga vlada, dolžna varovati pravico ljudi do zdravega okolja. »Najhujše posledice kurjenja te nafte bomo občutili ravno v mlajši generaciji ter naši otroci. Ta tožba zato za nas predstavlja edinstveno priložnost, da zaščitimo našo prihodnost in bo, upajmo, predstavljala tudi dragoceno orodje za druge, ki bodo hoteli storiti enako.«
Ledu je vsako leto manj, enako je s severnimi medvedi. Foto Kathryn Hansen/Reuters
Podnebje in nafta ne gresta skupaj
Hkrati s podnebnim sodnim procesom na Norveškem Fidži gosti konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP23) v Bonnu, zato bosta prvi dan procesu prisostvovala tudi dva mlada predstavnika pacifiških otokov s Fidžija. Alisi Nacewa, aktivistka, predstavnica pacifiških otokov, je že povedala, da so prišli v Oslo, ker so njihovi domovi prvi na udaru podnebnih sprememb.
»Na naš način življenja že v tem trenutku vplivajo ekstremni vremenski pojavi in naraščanje morske gladine. Ni mogoče, da bi z nadaljnjim črpanjem nafte in zemeljskega plina lahko dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija. Preprosto ni mogoče, ne glede na to, kako to poskušajo predstaviti politiki. Norveška vlada je podpisala pariški podnebni sporazum, a še naprej norveške družbe vrtajo za nafto in svet oskrbujejo z dodatnimi fosilnimi gorivi. To dvoje je v popolnem nasprotju. Čas je, da od držav zahtevamo, da prevzamejo odgovornost za kršenje zavez, ki so jih dale v Parizu.«
13 družb
Norveška vlada bo na sodišču branila svojo odločitev, da prvič po 20 letih odpre novo območje črpanja nafte v Barentsovem morju in 13 naftnim podjetjem dovoli, da začnejo nove raziskovalne odprave na Arktiki. Norveško državno naftno podjetje Statoil je letos poleti že začelo vrtati na Arktiki. Nove licence za črpanje v Barentsovem morju so pridobili Statoil (Norveška), Capricorn, Tullow in Centrica (VB), Chevron in ConocoPhillips (ZDA), DEA (Nemčija), Aker BP (Norveška), Idemitsu (Japonska), Lukoil (Rusija), Lundin Petroleum (Švedska), OMV (Avstrija) in PGNiG (Norveška/Poljska).
