Kako razmišlja povprečni slovenski vlagatelj, kje se moti in kako bi moral razmišljati ter se vesti, da bi bil deležen donosov, kot si jih zasluži? Koliko Slovencev sploh varčuje? Na katere produkte prisegajo in kakšno je stanje v primerjavi s sosednjo Avstrijo?
Dobra polovica Slovencev varčuje za prihodnost
Slovenci med 18. in 65. letom po podatkih Združenja družb za upravljanje v večini varčujejo za prihodnost. Med desetimi razlogi ima daleč najvišji delež varčevanje za starost (42 odstotkov), sledijo nepremičnine (34 odstotkov) ter otroci in vnuki (16 odstotkov). Drugi varčujejo za avto, nepredvidene stroške, dopust in potovanja, poplačilo dolgov, zdravje, izobraževanje in tudi poroko.
Pričakovano štirje od petih za to nimajo dovolj sredstev, osem odstotkov jih živi za tukaj in zdaj, šest odstotkov pa jih še ne čuti potrebe po varčevanju za prihodnost.
Večina sredstev v depozitih, v skladih še malo denarja
Povprečni slovenski vlagatelj ima večino privarčevanih sredstev v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na bankah, pokažejo podatki Banke Slovenije. Od privarčevanih sredstev ta pomenijo 72 odstotkov. Na drugi strani pa imajo v vzajemnih skladih okoli pet odstotkov svojega privarčevanega premoženja. Delež se v zadnjem času popravlja v prid bolj tveganim naložbam, kot so delnice in delniški vzajemni skladi. Razlog gre iskati v nizkih obrestnih merah na depozite, ki spodbujajo vlagatelje k prevzemanju večjega tveganja.
Podarjeni tisočaki v depozite in zlato
Podobno kot prerez portfelja povprečnega slovenskega vlagatelja tudi anketa ZDU-GIZ med tisoč Slovenci, starimi od 18 do 65 let, pokaže, da so depoziti najbolj priljubljena naložba ob predpostavki, da bi jim nekdo za namene varčevanja ponudil 10 tisoč evrov. Za to naložbeno možnost bi se odločilo 30 odstotkov vprašanih.
Enak delež bi jih izbralo plemenite kovine, kar je presenetljivo, saj dolgoročno plemenite kovine le ohranjajo vrednost (torej se gibljejo skladno z inflacijo) in ne prinašajo donosa. Če temu dodamo razmeroma visoko nihajnost cene, lahko sklepamo, da gre za precej špekulativno naložbo, ki je manj primerna za množice varčevalcev.
Naložbe, ki jih v priročnikih za osebne finance najdemo kot najbolj priporočljive - vzajemni skladi, delnice, obveznice - za dolgoročno varčevanje, saj ob sprejemanju zmernega tveganja prinašajo največje donose, uživajo manjše zaupanje povprečnega slovenskega vlagatelja. Če upoštevamo še individualno upravljanje premoženja, ugotovimo, da bi se le 28 odstotkov anketirancev odločilo za takšno plemenitenje podarjenih 10 tisoč evrov.
Skladi na tujem popularni
V primerljivih evropskih državah imajo prebivalci v vzajemnih skladih naloženih dvakrat več sredstev, v bolj razvitih državah pa še precej več. Priložnosti vzajemnih skladov se denimo kažejo pri urejanju področja dolgoročnega varčevanja za poznejše življenjsko obdobje.
Vzajemci najboljši za male vlagatelje
Z izobraževanjem vlagateljev in krepitvijo zaupanja v vzajemne sklade bi se delež varčevanja v vzajemnih skladih v petih do desetih letih podvojil. Ključno vlogo tako igra tudi finančno izobraževanje in vključevanje tega v šolski sistem. Ne gre le za poznavanje osnov varčevanja ampak mnogo več.
Vse pa ni odvisno le od želja, ampak tudi od dogajanj na borznih trgih.
Slovenci bomo v prihodnje gotovo še bolj prepoznali priložnost vzajemnih skladov kot dolgoročne naložbe in bolj porazdelili svoje prihranke med različne oblike naložb. Tovrstno obliko varčevanja, primeren donos oziroma pričakovan življenjski standard bo spodbujalo tudi upravljanje skladov iz domačega fotelja.
- Ne vlagajo v sklade.
- Vlagajo po načelu črednega nagona in vstopajo ko so tečaji visoki.
- Preden se odločijo za naložbo, se ne pozanimajo dovolj oziroma pri pravih virih.
Kako bi se pri varčevanju morali obnašati?
- Vlagati bi morali v skladu s svojimi zmožnostmi.
- Paziti bi morali na dobro razpršitev naložb.
- Vlagati bi morali periodično ter brez lovljenja dna ali vrha.
- Ne bi se smeli ozirati na popravke, saj na dolgi rok bolj tvegane naložbe prinašajo večje donose.
ALTA Skladi so imeli vse to v mislih pri pripravi nove, sodobne spletne aplikacije eSkladi, ki omogoča vlagateljem v sklade, da lahko kadarkoli in kjerkoli dostopajo do svojih naložb v skladih. Vlagatelji si lahko ogledajo stanje na svojem računu, podatke o posameznih skladih in transakcijah skozi določena obdobja, tečajnico gibanja vrednosti enote premoženja (VEP) ALTA skladov ter druge aktualne informacije.
