Bela golobica v jedrskem gnezdu
Južnokorejski predsednik v Evropi lobira za odpravo sankcij proti Severni Koreji.
Odpri galerijo
Papež Frančišek je južnokorejskemu predsedniku Mun Dže Inu namenil bistveno več časa, kot ga ponavadi nameni tujim voditeljem. FOTO: AP
Papež Frančišek se s tujimi državniki ponavadi pogovarja približno pol ure, z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom pa sta si imela veliko povedati. Njuno srečanje danes zjutraj je trajalo kar dve uri.
Mun je svetemu očetu izročil pismo severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, toda ker sta se sestala na štiri oči, še ne vemo, ali je papež sprejel povabilo in bo obiskal Pjongjang. Odkar je Modra hiša (predsedniška palača) v Seulu pred desetimi dnevi sporočila, da je Kim pripravljen gostiti voditelja Katoliške cerkve v svoji komunistični trdnjavi, je bilo iz vatikanskih diplomatskih krogov slišati previdne odzive.
Vemo namreč, da je papež Frančišek pripravljen obiskati Severno Korejo in pomagati vzpostavljati mir na Korejskem polotoku. Toda vprašanje je, ali je pripravljen tako priznati zakonitost oblasti diktatorja, ki po eni strani kaže, da si želi gospodarskih reform, po drugi pa ima v taboriščih še naprej zaprto neznano število krščanskih duhovnikov in vernikov.
Mun je prispel v Vatikan v sredo zvečer in se s papeževim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom udeležil maše v baziliki sv. Petra. Pred koncem maše je južnokorejski predsednik potrdil, da je v molitvi za mir »odmevalo upanje iz src ljudi v obeh Korejah«.
Ko je prejšnji severnokorejski vodja Kim Džong Il leta 2000 povabil papeža Janeza Pavla II., naj obišče Pjongjang, je Vatikan določil pogoj, da mora Severna Koreja dovoliti bivanje in delovanje katoliških duhovnikov. Zdaj so viri zatrdili, da je Frančišek bolj prilagodljiv pri tem vprašanju, vendar je kljub temu postavil dva pogoja za prihod v Severno Korejo. Prvi je, da ga mora povabiti državni voditelj. Ta pogoj je očitno že izpolnjen, čeprav Kim formalno ni državni voditelj, ampak vodja partije. Toda h Kimovemu pismu bi morali priložiti vabilo škofovske konference, ki je v Severni Koreji ni, zato bo dokončna odločitev o obisku odvisna od tega, ali bo papež Frančišek uvrstil vabilo voditelja v kategorijo »izrednih dogodkov«. Da je papež naklonjen obisku, bi lahko sklepali po tem, da je pozval k »dialogu in spravi, ki bi umirila napetosti na Korejskem polotoku«.
Mun je sedanjo evropsko turnejo začel v Franciji, kjer se je sestal s predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je povedal, da je pripravljen pomagati po svojih močeh in ponuditi svoje znanje pri procesu denuklearizacije Severne Koreje. V Rimu se je Mun srečal z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello in premierom Giuseppejem Contejem, poleg protekcionizma in strahu pred novo recesijo so se pogovarjali predvsem o Severni Koreji in sankcijah, ki veljajo za to državo.
Mun bo skoraj vso evropsko turnejo, ki se bo v prihodnjih dneh nadaljevala v Bruslju na zasedanju Asem (srečanje med Azijo in Evropo) in nato na Danskem, izkoristil za lobiranje proti sankcijam za Severno Korejo. Pjongjang jih ima za izraz »sovražne politike« Zahoda, Seul pa za oviro, ki preprečuje začetek nepovrnljivega procesa denuklearizacije. Toda ZDA vztrajajo, da bodo sankcije odpravile šele po ukrepih, ki bodo zagotavljali popolno, preverljivo in dokončno razorožitev.
Z morebitnim obiskom papeža Frančiška v Pjongjangu bi sankcije pravzaprav nehale veljati, zato je zadržanost Vatikana razumljiva. Mun poskuša pridobiti Evropo na svojo stran, zato je v intervjuju za časopis Le Figaro pred prihodom v Pariz izjavil, da se svet lahko zanese na to, da so obljube Kim Džong Una iskrene, saj zaradi porušenega gospodarstva severnokorejski vodja nima druge izbire. »Prepričan sem, da bi morala mednarodna skupnost pokazati Severni Koreji, da je bila njena odločitev o denuklearizaciji pravilna, in jo opogumiti, da bo pospešila ta proces,« je povedal Mun na skupni tiskovni konferenci z Macronom.
Tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na evropsko turnejo, so se visoki uradniki obeh Korej dogovorili, da bodo povezali železnico in avtoceste, ki niso povezane od korejske vojne med letoma 1950 in 1953. Že ta odločitev bi lahko bila kršitev sankcij, vendar so ZDA očitno pripravljene sprejeti južnokorejske pobude kot »omejeno in začasno odstopanje« od kazenskih ukrepov proti Pjongjangu. Mun si še naprej prizadeva pridobiti na svojo stran Evropsko unijo, ki mu za zdaj sporoča, da sta na isti strani, vendar je njena vloga drugačna. Ključno je vendarle to, da bo korenček postal večji od palice. Brez tega se bo težko približati miru.
Mun je svetemu očetu izročil pismo severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, toda ker sta se sestala na štiri oči, še ne vemo, ali je papež sprejel povabilo in bo obiskal Pjongjang. Odkar je Modra hiša (predsedniška palača) v Seulu pred desetimi dnevi sporočila, da je Kim pripravljen gostiti voditelja Katoliške cerkve v svoji komunistični trdnjavi, je bilo iz vatikanskih diplomatskih krogov slišati previdne odzive.
Vemo namreč, da je papež Frančišek pripravljen obiskati Severno Korejo in pomagati vzpostavljati mir na Korejskem polotoku. Toda vprašanje je, ali je pripravljen tako priznati zakonitost oblasti diktatorja, ki po eni strani kaže, da si želi gospodarskih reform, po drugi pa ima v taboriščih še naprej zaprto neznano število krščanskih duhovnikov in vernikov.
Frančiškovi pogoji
Južnokorejski predsednik Mun Dža In v družbi pripadnikov švicarske garde. FOTO: Reuters
Ko je prejšnji severnokorejski vodja Kim Džong Il leta 2000 povabil papeža Janeza Pavla II., naj obišče Pjongjang, je Vatikan določil pogoj, da mora Severna Koreja dovoliti bivanje in delovanje katoliških duhovnikov. Zdaj so viri zatrdili, da je Frančišek bolj prilagodljiv pri tem vprašanju, vendar je kljub temu postavil dva pogoja za prihod v Severno Korejo. Prvi je, da ga mora povabiti državni voditelj. Ta pogoj je očitno že izpolnjen, čeprav Kim formalno ni državni voditelj, ampak vodja partije. Toda h Kimovemu pismu bi morali priložiti vabilo škofovske konference, ki je v Severni Koreji ni, zato bo dokončna odločitev o obisku odvisna od tega, ali bo papež Frančišek uvrstil vabilo voditelja v kategorijo »izrednih dogodkov«. Da je papež naklonjen obisku, bi lahko sklepali po tem, da je pozval k »dialogu in spravi, ki bi umirila napetosti na Korejskem polotoku«.
Lobiranje proti sankcijam
Mun je sedanjo evropsko turnejo začel v Franciji, kjer se je sestal s predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je povedal, da je pripravljen pomagati po svojih močeh in ponuditi svoje znanje pri procesu denuklearizacije Severne Koreje. V Rimu se je Mun srečal z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello in premierom Giuseppejem Contejem, poleg protekcionizma in strahu pred novo recesijo so se pogovarjali predvsem o Severni Koreji in sankcijah, ki veljajo za to državo.
Mun bo skoraj vso evropsko turnejo, ki se bo v prihodnjih dneh nadaljevala v Bruslju na zasedanju Asem (srečanje med Azijo in Evropo) in nato na Danskem, izkoristil za lobiranje proti sankcijam za Severno Korejo. Pjongjang jih ima za izraz »sovražne politike« Zahoda, Seul pa za oviro, ki preprečuje začetek nepovrnljivega procesa denuklearizacije. Toda ZDA vztrajajo, da bodo sankcije odpravile šele po ukrepih, ki bodo zagotavljali popolno, preverljivo in dokončno razorožitev.
Južnokorejski predsednik je v baziliki Sv. Petra v Vatikanu spregovoril med posebno mašo za mir. FOTO: Reuters
Na potezi mednarodna skupnost
Z morebitnim obiskom papeža Frančiška v Pjongjangu bi sankcije pravzaprav nehale veljati, zato je zadržanost Vatikana razumljiva. Mun poskuša pridobiti Evropo na svojo stran, zato je v intervjuju za časopis Le Figaro pred prihodom v Pariz izjavil, da se svet lahko zanese na to, da so obljube Kim Džong Una iskrene, saj zaradi porušenega gospodarstva severnokorejski vodja nima druge izbire. »Prepričan sem, da bi morala mednarodna skupnost pokazati Severni Koreji, da je bila njena odločitev o denuklearizaciji pravilna, in jo opogumiti, da bo pospešila ta proces,« je povedal Mun na skupni tiskovni konferenci z Macronom.
Preberite še:
- Ljubezen je v zraku nad korejskim polotokom
- Nežni obraz Severne Koreje
- Ljubezen je v zraku nad korejskim polotokom
- Nežni obraz Severne Koreje
Tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na evropsko turnejo, so se visoki uradniki obeh Korej dogovorili, da bodo povezali železnico in avtoceste, ki niso povezane od korejske vojne med letoma 1950 in 1953. Že ta odločitev bi lahko bila kršitev sankcij, vendar so ZDA očitno pripravljene sprejeti južnokorejske pobude kot »omejeno in začasno odstopanje« od kazenskih ukrepov proti Pjongjangu. Mun si še naprej prizadeva pridobiti na svojo stran Evropsko unijo, ki mu za zdaj sporoča, da sta na isti strani, vendar je njena vloga drugačna. Ključno je vendarle to, da bo korenček postal večji od palice. Brez tega se bo težko približati miru.
