Slednja je po tem, ko je dokument, ki gre v prid Sloveniji, objavil nemški tednik Der Spiegel, razložila, da se je o tem pravnem mnenju »govorilo neuradno« in da je prišlo tudi njej na ušesa, vendar »mi do tega dokumenta nismo prišli«. Recimo, da komisarka res ni bila seznanjena z vsebino mnenje, je pa zanj vedela. Zakaj ni od pravne službe zahtevala, da ji mnenje posredujejo? Zakaj ni tega zahtevala od Junckerja? Zakaj ni predlagala, da Evropska komisija razpravlja o tem dokumentu in na podlagi njegove vsebine tudi poda mnenje, da je slovenska tožba utemeljena?
Pravna služba Evropske komisije namreč ni Junckerjeva zasebna zadeva. In tudi to konkretno mnenje pravne službe ni nekaj nepomembnega. Nasprotno. Na podlagi njega bi namreč Evropska komisija morala podpreti slovensko tožbo zoper Hrvaško na sodišču Evropske unije, ker naša južna soseda noče uveljaviti arbitražne odločbe glede meje. Pa žal EK, katere del je Bulčeva, tega ni storila.
Če bi bilo Bulčeve kaj v hlačah ali v krilu in bi želela kaj storiti za Slovenijo, bi v zvezi s tem ignoriranjem mnenja pravne službe zagnala vik in krik, vsekakor pa poskrbela, da dokument še pravi čas pride do novinarjev.
Podala ni nobenega mnenja, s čimer je Juncker pljunil na pravo Evropske unije in spoštovanje mednarodnih zavez. Spet vprašanje: je to storil predvsem zaradi prijateljskih navez s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, s katerim sta skupaj v skupini Evropska ljudska stranka, ali pa ima predsednik EK težave ne le z alkoholom, pač pa tudi z bolj oprijemljivo koruptivnostjo.
Če bi bilo Bulčeve kaj v hlačah ali v krilu in bi želela kaj storiti za Slovenijo, bi v zvezi s tem ignoriranjem mnenja pravne službe zagnala vik in krik, vsekakor pa poskrbela, da dokument še pravi čas pride do novinarjev. Pravi čas bi bil še maja ali začetek junija letos (dokument je bil sestavljen sredi maja), torej še preden se je iztekel rok, v katerem je imela EK možnost dati svoje mnenje. To bi bil dodaten pritisk na Junckerja, če ne drugega bi se vsaj razkrila njegova politična koruptivnost, hkrati bi se dalo jasno sporočilo tako Sloveniji kot Hrvaški (slednji seveda negativno). Seveda bi komisarka iz Slovenije s tem tvegala spor s predsednikom EK, vendar jo to gotovo ne bi stalo funkcije komisarke.
Ta primer nazorno kaže, kako neverodostojne so javnomnenjske raziskave, ki jih po naročilu RTV Slovenija pripravlja agencija Ninamedia. V teh raziskavah merjenja »priljubljenosti slovenskih politikov« komisarka Violeta Bulc praviloma zaseda drugo mesto, takoj za predsednikom republike Borutom Pahorjem. Zanimivo bi bilo povprašati anketirance, na podlagi česa tako pozitivno ocenjujejo Bulčevo.
Stavim, da praktično nobeden ne bi zmogel povedati niti ene same poteze, ki jo je ta storila v zadnjem mesecu dni, in ga je zato prepričala, da gre za fenomenalno političarko. Gre torej za navadno javnomnenjsko manipulacijo in ustvarjanje javne podobe, ki nima zveze z dejanskim (ne)uspešnim delom določenega politika.