LJUBLJANA – Rabljena stanovanja so se od prve polovice leta 2008 do cenovnega dna v prvi polovici leta 2015 v povprečju pocenila za 22 odstotkov. Nato je sledila rast cen. V prvi polovici letošnjega leta so bile v povprečju za 10 odstotkov višje kakor v prvi polovici leta 2015, še vedno pa je bila povprečna cena rabljenega stanovanja v prvem polletju 2017 za 14 odstotkov nižja kakor v prvem polletju 2008, v polletnem poročilu za prvo polovico letošnjega leta ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).
Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub dvoletni rasti še razmeroma daleč od rekordnih cen pred krizo. V prvi polovici letošnjega leta so bile cene rabljenih stanovanj v povprečju za 14 odstotkov nižje kakor leta 2008, ko je bil dosežen cenovni vrh. Med največjimi mesti je od cenovnega vrha najmanj oddaljen Kranj, kjer so cene v času krize tudi najmanj padle in kjer je povprečna cena rabljenega stanovanja nižja le še za 7 odstotkov. Vir: Gurs
Od prve polovice leta 2015, ko so cene stanovanj dosegle dno, in stagnacije v drugi polovici leta 2015 je opaziti stalen trend rasti. V prvem polletju leta 2017 je znašala povprečna cena rabljenega stanovanja 1580 evrov za kvadratni meter in je bila v primerjavi z drugim polletjem 2016 višja za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2015, ko je bila najnižja, pa za 10 odstotkov.
Povprečne cene in struktura prodanih rabljenih stanovanj, Slovenija in izbrana območja, po izbranih polletjih (*podatki za prvo polletje 2017 so začasni). Vir: Gurs
Cene hiš so cenovno dno dosegle v drugi polovici leta 2014. Od takrat cene hiš kažejo trend rasti, ki se je po manjšem nihaju navzdol v drugi polovici leta 2016 opazno okrepil v letošnjem letu. Povprečna pogodbena cena hiše s pripadajočim zemljiščem je v prvem polletju 2017 znašala 119.000 evrov in je bila za šest odstotkov višja kakor v drugem polletju 2016 oziroma 14 odstotkov višja kakor v drugem polletju 2014, ko je bila najnižja.
Rast cen nepremičnin se bo ustavila šele, ko bo na trg začelo prihajati večje število novih stanovanj, če jih bodo investitorji ponudili po tržno sprejemljivih cenah. Če bodo s cenami pretiravali, lahko hitro pride do presežne ponudbe, ki ji sledi pok nepremičninskega balona in ponoven zdrs v krizo nepremičninskega trga. Vir: Gurs
Padel je rekord
Polletno število sklenjenih poslov z nepremičninami je bilo rekordno od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007. K rasti števila transakcij z nepremičninami največ prispeva rast števila kupoprodajnih poslov s stanovanjskimi nepremičninami. V primerjavi z rekordnim drugim polletjem 2007 je bilo po še začasnih podatkih število kupoprodaj stanovanj večje za štiri odstotke. Število kupoprodaj hiš prav narašča, a je bilo v primerjavi z rekordom za pet odstotkov manjše. »Rekordno število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici letošnjega leta potrjuje, da je slovenski nepremičninski trg ponovno v fazi rasti,« pravijo pri Gursu.
Število evidentiranih kupoprodaj nepremičnin. Vir: Gurs
V prvem polletju letošnjega leta je bilo trgovanje s stanovanji v primerjavi z drugim polletjem 2016 večje za desetino, v primerjavi s prvim polletjem 2016 pa za devet odstotkov.
Število evidentiranih kupoprodaj hiš po stagnaciji v drugi polovici leta 2014 in prvi polovici 2015 razmeroma enakomerno narašča. V prvem polletju 2017 je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2016 večje za devet odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2016 pa za 19 odstotkov. »V obdobju zadnjega leta se je torej število kupoprodaj za hiše začelo povečevati hitreje kakor za stanovanja,« ugotavlja Gurs.
