Vojnemu beguncu grozi zapor

Kako hitro se vse spreminja. Še pred tremi tedni bi lahko Luka Modrić postal osebnost tedna, ker je navdušil v finalu lige prvakov, a zdaj se sooča z grožnjo, da bo moral v zapor za pet let. Od raja do pekla je očitno zelo kratka pot, kar je Modrić spoznal večkrat v življenju.

Brez Zdravka Mamića bi bil morda pozabljen od vseh, a prav veliki vodja zagrebškega Dinama mu je kasneje povzročil največ težav. Luka Modrić je moral pričati na sojenju proti Mamiću, ker naj bi oškodoval Dinamo in bil v navzkrižju interesov, hrvaški nogometni zvezdnik pa je govoril natanko tako, kot ustreza njegovemu nogometnemu očetu. Mamić je bil očitno zadovoljen, malo manj Modrić, saj je bil med pričanjem vseskozi nervozen in v zadregi, na večino vprašanj pa je odgovoril, da se preprosto ničesar ne spomni.

Tožilstvo je prepričano, da je Modrić med pričanjem lagal, saj je predstavil drugačno zgodbo kot med preiskavo. Povedal je, da je sprva mislil na aneks iz zasebne pogodbe, ki ga je po polnoletnosti podpisal z Mamićem, in ne na pogodbo o prestopu, ki jo je imel z Dinamom. Zanikal je tudi prvotno izjavo, da bi aneks podpisal naknadno, ko je že igral za Tottenham leta 2008. Če bo sodišče ugotovilo, da je Modrič resnično lagal, mu grozi med šestimi meseci in petimi leta zapora, kar pa je težko verjetno. A tukaj je tudi dvom, kaj je hrvaški nogometaš sploh lahko povedal. Če bi namreč razkril resnico, bi lahko nosil še hujše posledice, saj Mamić velja za kralja hrvaškega podzemlja.

Njegova kariera se je začela tako, da je bilo ogroženo njegovo življenje. Rojen je bil v vasici Zaton, tam je preživel rosna leta, toda kmalu je moral z družino na pot zaradi jugoslovanske vojne vihre. Pod streli je umrl njegov dedek, po katerem je Luka tudi dobil ime. Drugi člani družine so se preselili v Zadar, nastanjeni so bili v begunskem hotelu Iž. »Vojna me je naredila močnejšega. To so bili težki časi za mojo družino. O tem nočem preveč govoriti, a nikakor ne bom ničesar pozabil,« se spominja Modrić.

Pred začasnim bivališčem je začel brcati žogo in kmalu je njegov talent opazil eden od zaposlenih v hotelu. »Poklical nas je in rekel, da si moramo ogledati otroka pred hotelom, kako obvladuje žogo. Ko smo ga videli, smo ga takoj povabili v naš klub,« je dejal Josip Bajlo, direktor NK Zadar. Oče Stipe in mama Radojka sta se odločila, da bo družina Modrić ostala v dveh hotelskih sobah, zato da sta Luku omogočila nadaljnji nogometni razvoj v Zadru. Oba sta bila zaposlena v tovarni pletenih izdelkov v Obrovcu.

Kot Dalmatinec je Modrić sanjal, da bo nekoč oblekel Hajdukov dres, toda v Splitu so ocenili, da je prešibak za vrhunski nogomet. Priložnost je izkoristil Zdravko Mamić in ga pripeljal v Dinamo. Čeprav lahko Mamiću očitamo marsikaj, mu moramo priznati, da ima odličen nos za nogometne talente. Dobro je vedel, kako velik talent je Luka, zato je z njim podpisal številne sporne anekse, ki so nekaj let kasneje napolnili zasebne žepe. Prav zato je Modrić v sedanji zgodbi prej žrtev kot krivec. In precej narobe bi bilo, če bi na koncu posledice nosil zgolj hrvaški nogometaš, Mamić pa bi odkorakal na prostost. Kljub temu se je Modrić zameril številnim Hrvatom, saj mu očitajo, da se je prodal največjemu mafijcu v državi.

K Realu je Modrić prišel kot četrti hrvaški nogometaš, zatem mu je sledil še Mateo Kovačić. Prvi je bil Robert Prosinečki, zatem sta beli dres oblekla Davor Šuker in Robert Jarni. »Precej je velikih klubov, a ko rečeš Real Madrid, to zvezi posebno,« je pred leti rekel Robert Prosinečki. Ob Modrićevem prestopu je pristavil: »Luka mora vedeti, da je v Realu treba zmagovati vsak dan. Pri Realu štejejo le zmage in dobre igre.« Očitno je Modrić upošteval njegov nasvet. V zadnjih štirih letih je Real osvojil tri lige prvakov in eno špansko prvenstvo. Pri vseh lovorikah je bil Modrić eden najboljših Realovih igralcev.

A. V.