»Če bo agencija za varstvo konkurence kmalu dala soglasje, da ukrajinski MHP prevzame Perutnino Ptuj (PP), bo kupoprodajna pogodba podpisana še letos. MHP napoveduje intenzivna vlaganja v tehnološke posodobitve in nove vzrejne zmogljivosti tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, kjer imamo hčerinska podjetja,« pravi Tibor Šimonka, predsednik uprave PP, ki bo na tej funkciji ostal tudi pod novim lastnikom.
Prvih pet let bodo Ukrajinci v Perutnino Ptuj veliko vlagali
Napovedana vlaganja potrjuje tudi John Rich, neizvršni direktor
ukrajinskega MHP, po rodu Avstralec, ki ima tudi sam kmetijo: »Prihodnje leto bomo v PP vložili 60 milijonov evrov, lahko tudi več. Intenzivna vlaganja načrtujemo prvih pet let, v skupni vrednosti četrt milijarde evrov. Posodobili bomo proizvodnjo, saj je treba stroje zamenjati vsaki dve do tri leta, vlagali bomo v dobro embalažo in izdelke. Izboljšali bomo stroškovno učinkovitost PP, česar smo se naučili v Ukrajini, kjer ne dobivamo kmetijskih subvencij. Prvi cilj ostaja visoka kakovost perutninskega mesa in izdelkov, da bomo na trgu konkurenčni.«
Največji prevzem za MHP
Za ukrajinski MHP, ki ima v Evropi predelovalna obrata že na Nizozemskem in Slovaškem, perutninsko meso pa izvaža v 60 držav, je Perutnina Ptuj največji prevzem, saj ta skupina proizvede 87 tisoč ton perutninskega mesa in izdelkov na leto, kar je več kot slovaški in nizozemski obrat skupaj.
Za Ukrajince je naložba v slovensko podjetje tudi odskočna deska za povečanje prodaje v Evropo, pri čemer Rich med top trgi omenja Švico, Avstrijo in Romunijo. Glavno prednost vidijo v močnih blagovnih znamkah PP v regiji, ki jih bodo še krepili.
Novi lastnik želi za petino večje vzrejne zmogljivosti
Najverjetnejši novi lastnik PP omenja priložnosti tudi za vsaj 20-odstotno rast vzrejnih zmogljivosti. »Nismo se še odločili, ali bomo rejcem pomagali pri širitvi njihovih zmogljivosti ali bomo poiskali nove,« dodaja Rich, ki zaradi borznih pravil – MHP namreč kotira na londonski borzi – ne more razkriti cene za PP. »Če ne bi verjeli v rejce, zaposlene in tehnološki razvoj Perutnine Ptuj, ne bi šli v prevzem,« poudarja.
Rejci so kot prvi člen v verigi najpomembnejši za uresničitev načrtovanega povečanja proizvodnje in prodaje. Rejcem je John Rich zagotovil, da bodo surovine za krmo še naprej prišle iz lokalnega okolja, saj se »uvoz surovin za krmo piščancev iz Ukrajine finančno ne splača niti nimajo presežnih količin«. Kot edino spremembo za rejce Rich omenja cenejši dostop do cepiv, vitaminskih dodatkov in druge opreme za vzrejo piščancev: »MHP je velik kupec vsega tega, zato dosega boljšo ceno.«
Rejci želijo višjo ceno za piščance
Večino, kar 70 odstotkov piščancev za potrebe Perutnine Ptuj vzredi 220 rejcev, združenih v perutninarsko zadrugo Ptuj. »Rejci smo tehnološko posodabljali hleve in smo pripravljeni povečati vzrejne zmogljivosti, pričakujemo pa pravično plačilo. Če bi na piščanca dobili najmanj 17 centov, bi pokrili proizvodne stroške, trenutna cena je 16 centov. Prihodnja cena nas malo skrbi, ker je življenjski standard v Ukrajini nižji kot pri nas,« pravi Simon Toplak, predsednik perutninarske zadruge Ptuj, ki v turnusu redi 30 tisoč piščancev in načrtuje širitev v do piščancev prijaznejšo rejo. Zgradili bodo nov hlev z izpusti, na spremembo občinskega prostorskega načrta pa še čakajo. »Kvadratni meter takšnega vzrejnega kompleksa stane okoli 350 evrov, torej 35 tisoč evrov za tisoč kvadratnih metrov velik hlev,« razlaga Toplak.Rejci iz perutninarske zadruge so veseli, da novi lastnik PP prihaja iz panoge, želijo pa si, da bi v kupoprodajno pogodbo zapisali, da bo vsaj deset let na Ptuju obdržal zdajšnji obseg proizvodnje ali ga še povečal.
