Večina še brez pravih ocen, kaj bo odpis dolgov prinesel

Ljubljana – Od jutri, 3. avgusta, do 31. oktobra bodo lahko vsi, ki izpolnjujejo določene kriterije, zaprosili za odpis terjatev, ki so zapadla pred več kot enim letom. Vlada pričakuje, da bo ta ukrep, ki bo predvidoma le enkraten, 100.000 ljudem omogočil boljše izhodišče za prihodnost.

Pobudnica projekta odpisa dolgov je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kot poudarja, gre za skupni dogovor z upniki, »ki kaže, da je dogovor v naši družbi mogoče doseči«. Zagotavlja tudi, da nikakor ne želijo spodbujati kulture neplačevanja.

Upravičenci se bodo lahko z izpolnjenimi obrazci, ki so na voljo na spletni strani www.paketpomoci.si, na centrih za socialno delo ter na Rdečem križu, Karitasu in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, obrnili na upnike, ki jim dolgujejo za elektriko, plin, vodo, ogrevanje, komunalo, obratovalne stroške, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter za plačilo vrtca in šolske prehrane. Za oprostitev vračila neupravičeno prejetih denarne socialne pomoči, varstvenega in otroškega dodatka vlogo oddajo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, za odpust dolgov neplačanih davčnih obveznosti pa obrazec sprejema Finančna uprava RS. Odpis je možen le za terjatve, nastale pred 31. decembrom 2013 in za katere so že stekli izvršilni postopki.

Doslej je k projektu, ki temelji na prostovoljnosti upnikov, pristopilo 34 občin in približno 30 podjetij, med njimi tudi dve banki, NLB in Gorenjska banka. Pri NLB bodo odpisali terjatve, povezane s kartičnim poslovanjem in transakcijskimi računi fizičnih oseb, zgornje meje še niso določili. Gorenjska banka pa bo odpisala dolgove do banke iz naslova plačilnih storitev, kot so stroški vodenja računa, izvršb, plačilnih kartic, in sicer do 100 evrov. Prosti presoji upnikov je namreč prepuščeno, do katere višine bodo odpisali terjatve, ki lahko zajemajo glavnico, obresti in stroške. Edini, ki je jasno postavil zgornjo mejo odpustka, je Furs, ki je pripravljen spregledati neplačane dohodnine, upravne in sodne takse do 50 evrov na posameznika in v skupnem znesku milijon evrov, kriterij za reševanje vlog pa bo vrstni red prispetja.

Za odpis lahko zaprosijo dolžniki, ki so bili kadarkoli med 1. januarjem in 30. junijem 2015 prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ali v 1. in 2. dohodkovnem razredu otroškega dodatka. Prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu so upravičenci, če so hkrati dobili še dodatek za nego otroka oziroma za veliko družino. Dolgovi se ne odpišejo posameznikom v osebnem stečaju.

Koliko »odpustkov« bo v glavnem mestu?

V glavnem mestu se na odpis dolgov pripravlja več javnih in drugih podjetij, osnovne šole in vrtci pa tudi mestni stanovanjski sklad, ki je k sporazumu o odpustu dolgov pristopil naknadno. Pravih ocen, koliko bo upravičencev in kolikšne zneske bodo odpisali, še ni. V ljubljanskem holdingu pa menijo, da odpis ne bo vplival na poslovanje podjetij.

Za socialno ogrožene prebivalce glavnega mesta bo možnosti za odpis dolgov precej. Projektu se je pridružila občina, kjer bodo dolgove odpisovali javni vrtci in osnovne šole pa javna podjetja, ki skrbijo za električno in vodovodno oskrbo, odvoz smeti in ogrevanje, občinski stanovanjski sklad, pa tudi največji upravnik večstanovanjskih stavb v glavnem mestu SPL. Pred časom so z ministrstva podali oceno, da bi v Ljubljani dolg lahko odpisali okoli 6500 prebivalcem.

S konkretnimi ocenami o številu upravičencev in znesku odpisanega dolga ne na občini ne v javnih podjetjih ne razpolagajo. Zbrali smo podatke o stanju terjatev, ki so nastale že v letu 2013 ali prej, in številu dolžnikov in predstavljajo potencialne upravičence do odpisa dolga; ali so dejansko upravičeni do tega ukrepa, se bo ugotavljalo v postopku obravnave vloge. Kot so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL), bo vloge za odpis dolga vrtcev in šol treba poslati neposredno na šolo ali vrtec, ki je upnik. Med otroki, vključenimi v ljubljanske javne vrtce, je 6,7 odstotka takih, katerih starši konec lanskega leta niso imeli poravnanih obveznosti, ki so zapadle že pred več kot letom dni. V osnovnih šolah je takih otrok 5,5 odstotka.

Ali bodo njihove šole in vrtci omejili skupen znesek odpisanih terjatev ali jih bodo odpisali vsem prosilcem, ki bodo izpolnjevali pogoje, na občini niso povedali. Tudi v javnih podjetjih, ki so združena v Javnem holdingu Ljubljana (JHL) – sporazum so podpisali Vodovod-Kanalizacija, Energetika Ljubljana in Snaga –, šele pripravljajo ustrezne postopke, s katerimi bodo, upoštevaje sporazum in zakon, »opredelili kriterije, pogoje za odpust dolga, določili skupno vsoto in posamičen znesek odpisa, kot tudi način obravnavanja vlog, morebitnih pritožb ipd.«. Pravijo, da o višini odpusta dolga in številu upravičencev še ne morejo govoriti, da pa bo vrednost odpisa »odvisna tudi od števila vlog«. Poudarjajo, da že zdaj skrbno upravljajo terjatve in dolžnikom, ki zaradi socialnih, premoženjskih in zdravstvenih razlogov ne morejo plačati dolga, omogočajo obročno odplačevanje. Že doslej so izvajali tudi odpise terjatev (lani največ Energetika, okoli sto tisočakov), in sicer »ko gre za neizterljive terjatve (tudi v primerih osebnih stečajev, ki so v porastu), in ko so bili izvedeni vsi postopki z vidika dobrega gospodarja«.

Najemnine ne, stroški da

V Javnem stanovanjskem skladu MOL doslej omejitev skupnega zneska odpisanih dolgov niso postavili, je sporočila namestnica direktorja Julka Gorenc. Kot pravi, odpust ne pride v poštev za najemnine, saj je bilo v postopku priprave sporazuma in zakona dogovorjeno, »da enkratni odpust najemnin ne zajema, ker socialno najšibkejši že leta lahko uveljavijo subvencijo najemnine«. Sklad se sicer ubada z velikim številom nerednih plačnikov – teh je kar tretjina.

Neplačniki profitnih in neprofitnih najemnin do odpusta torej ne bodo upravičeni, zanj pa bodo lahko zaprosili tisti, ki imajo dolgove iz naslova obratovalnih stroškov. Kot pravi Julka Gorenc, mora te kot subsidiarno odgovoren latnik upravnikom in drugim dobaviteljem poravnati sklad, ki kasneje založena sredstva terja od najemnikov. Takšnih potencialnih upravičencev je bilo ob koncu lanskega leta 74, skladu so bili dolžni okoli 132 tisočakov.

Kakšen bo postopek odpisa dolgov v občinskih ustanovah, torej še določajo, je pa bržkone z vlogami bolje pohiteti kot pa čakati na konec oktobra. V Elektru Ljubljana so se odločili, da bodo odpis dolgov izvedli v skladu z vrstnim redom prejetih vlog. A v podjetju pravijo, da ne predvidevajo dodatnih omejitev (skupnega zneska oziroma najvišjih odpisov posameznikom), »saj so zakonski pogoji relativno restriktivni in zadostni«.

Skupni dolg gospodinjstev do Elektro Ljubljana, ki je starejši od leta dni, znaša med odstotkom in odstotkom in pol vseh ustvarjenih prihodkov, kar nominalno pomeni med 1 in 1,6 milijona evrov, a kot pojasnjujejo v Elektru, so tu zajete tudi terjatve iz naslova omrežninskih prispevkov in dajatev in ne le iz prodaje električne energije. Približno desetina tega dolga odpade na gospodinjstva iz glavnega mesta.

SPL: Enakovredna obravnava

V upravi upravljavca nepremičnin SPL pravijo, da bo slika o tem, koliko njihovih dolžnikov bo upravičenih do odpisa, bolj jasna v prihodnjih tednih. Tistim, ki pogojev ne bodo izpolnjevali, bodo to lahko zelo hitro povedali in zaključili postopek, so zapisali. Tisti, ki bodo pogoje izpolnjevali, pa bodo na odpis najverjetneje morali počakati vsaj do novembra. »V družbi si bomo zagotovo postavili omejitev najvišjega skupnega zneska, ki ga bomo odpisali, znotraj te omejitve pa bi želeli vse upravičence enakovredno obravnavati, zato se nagibamo k temu, da bomo do podpisa sporazuma o odpustu s posameznimi upravičenci počakali do konca obdobja, ko bo moč vloge oddati (31. oktober). Končni znesek odpisa za posameznega upravičenca bo torej odvisen od števila prejetih vlog upravičencev,« so sporočili iz SPL, kjer ne razkrivajo podatka o zapadlih terjatvah.

Večina upnikov torej ne bo šla v neomejen odpis dolgov. In kaj pravijo o pomislekih nekaterih, da bi ukrep lahko negativno vplival na poslovanje javnih podjetij in da bi se enkratni odpis lahko vplival tudi na cene oziroma se prevalil na ramena rednih plačnikov? V JHL menijo, da se to ne bo zgodilo oziroma se ne bi smelo zgoditi. »Zakon upnikom omogoča, da dosedanje upravljanje terjatev pravzaprav nadgradi in s tem zmanjša davčno breme, ki nastane v primerih odpisanih terjatev. Res pa je, da se bo povečal obseg dela tistim, ki se v podjetjih upnikih ukvarjajo s terjatvami, kar pa ravno tako ne sme pomeniti finančnega bremena. Če zaključimo, menimo, da se poslovanje podjetij, ki so pristopili k sporazumu in ki že sedaj skrbno upravljajo terjatve, zaradi tega dejstva ne sme poslabšati,« so zapisali.