Okronali kraljico bohinjskih planin

Tretja nedelja v septembru je v Bohinju že tradicionalno rezervirana za največji bohinjski praznik in eno najlepših prireditev v Sloveniji – Kravji bal. Turistično društvo Bohinj je po treh deževnih letih letos dočakalo lepo vremensko nagrado, saj je sonce v Ukancu že v zgodnjem dopoldnevu sramežljivo kukalo izpod oblakov in dodalo piko na i odlično organiziranemu dogodku, ki je v Bohinj privabil dobrih osem tisoč ljudi. Ti so imeli na prizorišču kaj videti.

Ob 10. uri se je začel bogat kulturno-zabavni program, v katerem so sodelovali godbeniki, folkloristi, citrarji, plesalci, bohinjske majerice in majerji, največja atrakcija za obiskovalce je bil gotovo mimohod planšarjev in majerjev, ki so z višjeležečih planin pripeljali okrašene črede živine in na ramenih prinesli basengo – se pravi vse, kar so med poletjem potrebovali za izdelavo sira in življenje na planini. Strokovna komisija, ki ji predseduje Igor Stanonik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, je za kraljico bohinjskih planin okronala kravo Strelo, katere lastnik je Janez Korošec - Zelenar s planine Velo Polje.

»V Bohinju imamo 28 živih planin, mleko predelujejo na devetih. V bohinjskih planinah je kar 633 glav živine, od tega več kot 100 molznih krav. Pase se tudi okrog 200 ovac in konjev, tako da je v poletnih mesecih gor skupaj več kot 800 živali. Zanje skrbi 19 pastirjev, pridela pa se 60.000 litrov mleka,« poletno pašno statistiko opisuje vodja prireditve Jure Sodja iz TD Bohinj.

Organizatorje veseli, da imajo ljudje tudi po 61 letih Kravji bal še vedno radi, nepregledna množica obiskovalcev, ogromno je bilo tujcev, pa jim daje potrditev, da se trudijo in delajo v pravi smeri. »Za nas je to pohvala za vložen trud, saj je Kravji bal zelo kompleksna, zelo težka prireditev. Tokrat je postregel s fantastičnim vremenom, široko ponudbo, z rekordnim številom krav, bilo jih je 154, in predvsem z odličnim vzdušjem, ki ga je bilo čutiti na vsakem koncu našega prizorišča.«

Majerice in planšarji so se vrnili dobre volje. Da je bila sezona uspešna in da jim je tudi vreme dobro služilo, je povedala Lucija Gartner, mlada majerica s planine Laz, za katero se je pašna sezona začela sredi junija, končala pa prvega septembra. »Vse krave so se zdrave vrnile v dolino, prav tako prašiči. Na planini Laz smo imeli poleti 17 glav živine in šest prašičev; petnajst molznic je vsak dan dalo okrog 200 litrov mleka, iz njega smo izdelovali sir. Delo zahteva vsaj dva človeka. Na začetku sva bila gor skupaj z očetom, sirarjem, ki nas je naučil delati sir. Ker je tudi na domači Turistični kmetiji Gartner v Studorju vedno dovolj dela, so ga potem vsak teden nadomeščali drugi pomočniki, prijatelji, znanci in sosedje,« pravi mlada Lucija, ki na planino hodi že od otroških let. »Sploh ne vem, ali znamo drugače. Kaj pa 'češ poleti drugega početi?«

Planina Laz je visoka okrog 1600 metrov in ima veliko površin. Planinci po večini vidijo samo glavno dolino, kjer so postavljene staje, krave pa se znajo razpršiti kar daleč okrog. Planšarji so tako zaposleni ves dan, in tega začnejo s soncem. »Na začetku je to ob rani peti uri: najprej ujamemo in pomolzemo krave, potem začnemo delati sir, s kislim mlekom sprejmemo kakšnega gosta, popoldne spet poiščemo krave, jih pomolzemo, ko se zmrači, pa gremo kar hitro utrujeni spat,« delovni dan pastirjev in majerjev opiše Lucija, ki izdeluje sir, skuto, sveže maslo, kislo mleko in druge izdelke iz mleka domačih krav, po katerih je veliko povpraševanja med planinci. Ti so vedno bili in so še vedno zelo prijetni gostje. Predelavo mleka čez zimo nadaljujejo na domači kmetiji.


Pohvalno je, da se za prihodnost bohinjskega sirarstva ne gre bati, saj so na nekaterih planinah že mladi sirarji, ki bodo znanje in izkušnje predhodnikov ohranjali in negovali za bodoče rodove.