Izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ramljak je na novinarski konferenci pojasnil seznam preskušenih terjatev. Na sedežu Agrokorja je dejal, da še vedno računa, da bo skupna priznanih terjatev dosegla 58 milijard kun, ker bodo tudi prerekane terjatve lahko priznane v nadaljevanju postopka. Potrdil je, da so med prerekanimi terjatvami tudi obveznosti do največje upnice, ruske Sberbank.
Novinarjem je Ramljak povedal, naj ne demonizirajo Sberbank, ter izrazil pričakovanje, da bo v naslednjih nekaj tednih prišlo do pogovorov o rešitvi spora z ruskimi bankirji. Znova je dejal, da je pripravljen ponuditi več denarja največji ruski zasebni banki, kot bi ta dobila z izvršbami na premoženje v državah, ki ne priznavajo hrvaškega zakona o postopku izredne uprave, bolj znanega kot lex Agrokor. Ponovil je, da celotno premoženje Agrokorja v Bosni in Hercegovini ter Črni gori, Sloveniji in Srbiji ne presega 115 milijonov evrov.
Izredni pooblaščenec je včeraj tudi povedal, da je sodišče v Londonu priznalo lex Agrokor, kar pomeni, da bodo ustavili postopek, ki ga je Sberbank sprožila proti Agrokorju v Veliki Britaniji. Ocenil je, da bo takšna odločitev olajšala celotni postopek izredne uprave. Dolgovi do Sberbank so ocenjeni na 1,1 milijarde evrov.
Povedal je, da pričakuje tudi odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča v okviru zgodbe o reševanju insolventnega Agrokorja. Spomnil je, da je sodišče na prvi stopnji poleti postopek izredne uprave v Agrokorju priznalo kot tuji postopek zaradi insolventnosti, neuradno pa je slišati, da je po pritožbi države in Sberbank to odločitev spremenilo.
Ramljak niti včeraj ni želel govoriti o tem, koliko terjatev nameravajo odpisati upnikom, zatrdil pa je, da pred končnim dogovorom o finančnem prestrukturiranju ne bodo prodajali posameznih delov koncerna.
Včeraj so v izredni upravi razkrili tudi, da je imel Agrokor do uvedbe izredne uprave 10. aprila 197 milijonov kun dolga do hrvaške države ter nekaj manj do hrvaških enot lokalne in regionalne samouprave.
Povedali so tudi, da bodo stroški vseh strokovnjakov, ki so vključeni v postopek izredne uprave, dosegli približno 60 milijonov evrov. Ramljak je poudaril, da gre za največje prestrukturiranje trenutno v Evropi ter da so šele na polovici poti. Prepričan je, da bodo dosegli dogovor o prestrukturiranju finančnih obveznosti, a je ob tem tudi poudaril, da bodo poraženci dejansko vsi udeleženci.
Agrokor ima največ obveznosti do rovinjske skupine Adris, ki terja 1,2 milijarde kun. Največ terjatev do trgovca Konzum iz sistema Agrokor pa ima Privredna banka Zagreb, ki ji največja hrvaška trgovska veriga dolguje 665 milijonov kun, je bilo videti na objavljenem seznamu.
Precejšnji je seznam slovenskih upnikov. Matičnemu Mercatorju Agrokor dolguje dobrih osem milijonov evrov. Precej več, kar 35 milijonov evrov terjatev ima do Konzuma hrvaška družba Mercator-H.
Poleg slovenskih družb iz sestave koncerna in bank je največji upnik v Sloveniji dobavitelj banan Izet Rastoder, ki je prijavil 5,2 milijona terjatev, je izpostavil portal siol.net. Skupina Don Don terja tri milijone evrov, od tega slovenska družba skoraj milijon evrov, podobno kot Perutnina Ptuj.
Petrol Zagreb terja 850.000 evrov, Celjske mesnine 640.000 evrov, Gorenje Zagreb približno pol milijona evrov, ormoško podjetje Pfeifer&Landgen 750.000 evrov, Paloma 460.000 evrov, Mlinotest 260.000 evrov in Panvita 230.000 evrov.
Med upniki so sicer številni ostali slovenski dobavitelji: Fructal, Žito, Frutarom Etol, Elektronček, Steklarna Hrastnik, Promina, F.A. Maik Transport, Bufo Eko in še nekateri.
Izredna uprava je priznala terjatve večini slovenskih upnikov. Poleg ljubljanske podružnice Sberbank so terjatve prerekali podjetju Unicredit Leasing, ki je prijavilo za približno 25 milijonov kun (3,3 milijona evrov) terjatev.
Kot so pojasnili, približno 15 milijonov kun (dva milijona evrov) terjatev, ki izhajajo iz najemne pogodbe, prerekajo, ker se nanašajo na prihodnje terjatve leasinga po 10. aprilu. Na dan prijave terjatev Agrokor ni imel obveznosti, so zapisali v seznamu preizkušenih terjatev upnikov.
Pri preostalih približno desetih milijonih kun (1,3 milijona evrov), ki izhajajo iz pogodbe o nakupu in prodaji najetega objekta med Unicredit leasingom in podjetjem Ledo Ljubljana iz leta 2006, je izredna uprava koncerna navedla, da Ledo izpolnjuje vse obveznosti iz pogodbe ter da je pogodba še veljavna. Če bodo objekt prodali, to ne bo predmet postopka izredne uprave, so še dodali.
Prerekajo tudi približno 3,7 milijona kun (500.000 evrov) Alta Skladom, saj v Agrokorju trdijo, da v njihovih poslovnih knjigah ne obstaja takšna obveznost. Kot so dodali, ni jasno, kaj je predmet terjatve. Družbi Alta Invest so priznali nekaj manj kot 3,9 milijona kun (520.000 evrov) terjatev, ki izhajajo iz pol milijona evrov vrednih evropskih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala NLB 16. junija letos ter iz skrbništva nad vrednostnimi papirji.