Petek, 18. 5. 2018, 19.10
5 let, 11 mesecev
V Ljubljani začetek simpozija o Malevičevem umetniškem in teoretskem delu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
V prostoru Osmo/za na Slovenski cesti se je danes s predstavitvami prispevkov na temo Nič začel znanstveni simpozij Svet kot brezpredmetnost, ki ga je več organizatorjev pripravilo ob 140. obletnici rojstva Kazimira Maleviča. Dvodnevni simpozij bo poleg dnevnega znanstveno-teoretičnega dela zaznamoval še večerni umetniški program.
Na simpoziju sodelujejo številni slovenski in tuji predavatelji, med katerimi bodo teoretiki, kulturologi, filozofi, komparativisti, umetniki in literati. Poleg predstavitev referatov, vezanih na temo Nič, so na programu še paneli Supraslike, Sodobnost in Kozmos. V njih se bodo poleg Malevičevih umetniških del dotaknili tudi njegovih teoretskih tekstov.
Oba dneva bo sklenil umetniški program. Nocoj ob 20. uri bosta v sklopu večera poezije in zvoka nastopila pesnik ter umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj ter intermedijska umetnica Robertina Šebjanič, sobotno dogajanje pa bo zvečer z info-akcijo zaokrožil Dragan Živadinov, ki ga od nekdaj navdihujeta ruska umetnost in logika. Živadinov bo v nedeljo zjutraj ob 11. uri prevzel še javno vodstvo po umetniški zbirki Moderne galerije.
Njegovo najbolj poznano delo je Črni kvadrat na belem polju
Ruski slikar Malevič je pomemben za celoten razvoj sodobne umetnosti in teoretske misli. Najbolj poznan je po sliki Črni kvadrat na belem polju, s katero je utemeljil suprematizem. Dvodnevni simpozij v Ljubljani pripravljajo ob umetnikovi 140. obletnici rojstva, kljub temu, da še vedno ni natančno znano, katerega leta se je rodil, najverjetneje pa okoli leta 1878.
Vodja simpozija Kristina Pranjić z oddelka za slavistiko ljubljanske filozofske fakultete je pojasnila, da je sam umetnik svoje življenje ustvarjal tako, da se bo o njem govorilo in je potvarjal različne podatke in letnice, denimo nastanka slik, pa tudi svojega rojstva. Prav tako je zrežiral svoj pogreb. Umrl je 15. maja 1935.
Organizatorji simpozija so Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filološka fakulteta Univerze v Beogradu, Konzorcij Osmo/za, v katerega so združeni Zavod Delak, Zavod Projekt Atol in Društvo Ljudmila, ter Zavod Radio Študent, ki bo poskrbel, da si bo mogoče nekatera predavanja v živo ogledati preko spleta. Kot častni gostje simpozija so omenjeni kozmonavt in akademik Juri Baturin, kulturna diplomatka iz Zvezdnega mesta Irina Sokolova ter Dmitrij Dragun, podpredsednik Ruske akademije K. E. Ciolkovskega.
