Poledica svari: Skupaj drsimo v brezno

Srbski nogomet se je znašel v krizi, rešitev za sprte klube je v čim prejšnji privatizaciji.

Objavljeno
22. december 2014 12.53
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Srbi si radi domišljajo, da so velesila v kolektivnih športih z žogo, ki naj bi jim bili pisani na kožo. Toda praksa temu ne pritrjuje več. Vrha se držijo le vaterpolisti in delno odbojkarji, medtem ko so košarkarji in rokometaši daleč od njega. Še najslabše stanje je v nogometu, ki diha na škrge in mu grozi popoln zlom.

Sindikat profesionalnih nogometašev (FIFPro) je člane opozoril, naj ne podpisujejo pogodb s srbskimi klubi, ker tvegajo, da bodo ostali brez plač. FIFPro in Zveza srbskih nogometašev Neodvisnost (SPFN) sta sporočila, da ima kar osem klubov od 16 v Superligi blokirane račune in ne zmorejo plačevati igralcev. Predsednik SPFN Mirko Poledica je povedal, da je ta čas na sodišču 115 zadev. »Stanje je alarmantno. Ne bi bil presenečen, če bi v kratkem nekateri klubi objavili stečaj. Zato moramo svetu poslati opozorilo in tujim nogometašem odsvetovati prihod v Srbijo, saj jim ne moremo jamčiti, da bodo plačani,« opozarja Poledica.

»Naša dolžnost je zaščititi igralce,« je povedal generalni sekretar FIFPro Theo van Seggelen in dodal, da igralci že več mesecev niso dobili plač in se soočajo s hudo finančno stisko: »Klubi so na robu bankrota, za nameček sem izvedel šokantno novico, da eden od njih povsem zanemarja pravice igralcev in celo dovoljuje huliganom, da jim grozijo.« Njegove besede so se nanašale na dogodek iz Kragujevca, kjer so navijači – ki jim je nekdo dovolil vstop v slačilnico – grozili igralcem Radničkega, ko so se ti odločili za stavko, ker že tri mesece niso dobili denarja. Eden od izkušenih, Vuk Sotirović, je prejel udarec v obraz, ker se je hotel pogoditi z navijači in zaščititi mlajšega kolega. Drugi igralci so preprečili splošni pretep. Srbska nogometna zveza (FSS) in združenje prvoligašev sta sicer v pismu obsodila incident, a nista sprožila nobenega disciplinskega postopka zoper odgovorne v klubu, kar je za Poledico veliko razočaranje. Že na naslednji domači tekmi so navijači razobesili napise z žaljivkami in grožnjami igralcem, od teh pa jih je kar sedem v naslednjih dneh zapustilo klub.

Tudi na mednarodni ravni ni dosti boljše. Srbska reprezentanca je izpustila zadnje SP, na EP je bila nazadnje leta 2000, ko je nastopala skupaj s Črno goro. Tudi v kvalifikacijah za EP 2016 ji slabo kaže, po treh tekmah ima samo eno točko, saj so ji zaradi incidenta na tekmi z Albanijo vzeli tri. Srbski klubski nogomet pa je dosegel dno junija, ko prvak Crvena zvezda, ki ga je zaradi neurejenih razmer zapustil nekdanji slovenski selektor Slaviša Stojanović, zaradi neporavnanih računov ni smel nastopiti v kvalifikacijah za ligo prvakov.

Predsednik Superlige Zoran Šćepanović je priznal, da so srbski klubi v težki finančni krizi, vendar je zavrnil obtožbe, da delujejo na meji zakona in pravil FSS in UEFA. »Zadnji incidenti niso praksa v srbskem nogometu, strahovi ali predsodki pri tujih nogometaših so neupravičeni,« je slabe novice skušal ublažiti Šćepanović in dodal, da je Poledica s sporočilom za javnost škodil srbskemu nogometu, športu in državi. Pojasnil je, da se je združenje odzvalo na incident pri Radničkem in da je direktor lige disciplinski komisiji FSS prijavil klub in trenerja. Ščepanović je ob tem dejal, da so jedro težav delitve v srbskem nogometu. »Trenja med največjima kluboma, pa tudi trenja med njima in vodstvom FSS peljejo h kolapsu že tako nestabilnega sistema,« opozarja Šćepanović, čigar nedavno imenovanje je bilo najboljša potrditev razkola, saj ga je podprla Crvena zvezda s prijateljskimi klubi, proti pa so bili Partizan in drugi, ki so podpirali Gorana Milanovića. Ta je v znak protesta zapustil sejo skupščine v Stari Pazovi in dejal, da se v takšnih razmerah ne da delati.

Predsednik FSS Tomislav Karadžić je v novoletnem nagovoru kot glavne težave izpostavil finančno krizo klubov, odsotnost dobrih rezultatov članske reprezentance ter morebitni sprejem Kosova v UEFA in FIFA. Kot najboljše zdravilo za klube je izpostavil čim prejšnjo privatizacijo ter ob tem pozval vlado in ministrstvo za šport, da se tega lotita bolj zavzeto. »Razmere v srbskem klubskem nogometu že mejijo na katastrofo. Polovica klubov ima blokirane račune, nekateri so na pragu stečaja. Odvija se neusmiljen boj za preživetje. Še nikdar ni bilo tako hudo, državni proračun je prazen in edino zdravilo je privatizacija,« je dejal Karadžić in opozoril, da je treba na tem področju pokazati več volje: »Minister za šport je prepotoval polovico Evrope, da bi se pozanimal o izkušnjah razvitih držav, potem pa je vse utihnilo. Brez novih virov financiranja se nam ne piše nič dobrega. Ni nam treba odkrivati tople vode. Dovolj je, da pokukamo prek meje in pogledamo primer Madžarske, ki je letos zgradila pet štadionov in po letih stagnacije naredila korak naprej.«

Rakava rana je kriza paradne reprezentance. »Moramo priti na EP 2016. Nimamo izgovorov, saj se nanj uvrsti kar 24 reprezentanc od 53. Imamo sijajne nogometaše, a nimamo ekipe. Če ni ekipe, pa ni rezultatov. To se mora z novim selektorjem spremeniti,« je povedal Karadžić in napovedal, da bo FSS v letu 2015 storila vse za preprečitev sprejetja Kosova v nogometno družino.