Ukrajinsko »osvobajanje« Novorusije

Ukrajinske oborožene sile stiskajo obroč okoli upornikov na jugovzhodu države. Samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk sta obkoljeni, oblasti v Kijevu pa napovedujejo, da se bo njihova »protiteroristična operacija«, v kateri je doslej umrlo vsaj 1500 ljudi, večinoma civilistov, končala do jeseni.

»To je vojna in ta vojna traja že nekaj časa,« so pred dnevi zapisali v uvodniku ukrajinskega časnika Kyiv Post, ki izhaja v angleškem jeziku. Po mnenju urednikov časopisa, ki ne skriva simpatij do novih oblasti v Kijevu, julijski uspehi ukrajinskih oboroženih sil proti upornikom in mednarodne sankcije proti Rusiji vzbujajo upanje, da se bo »z malo sreče, spretnosti in enotnosti čas [ruskega predsednika Vladimirja] Putina kot največja grožnja svetovnemu miru kmalu končal«.

Ukrajinske oborožene sile so v zadnjih dneh zasedle mesteci Krasnogorovka in Staromihajlovka v neposredni bližini največjega uporniškega središča Doneck, mesta, v katerem je pred začetkom vojne živelo skoraj milijon ljudi. Po ocenah ruske agencije Ria novosti je iz tega središča premogovniške in metalurške industrije pobegnilo kakih 70.000 ljudi, ostali so ujeti v obkoljenem mestu, ki ga vladne sile obstreljujejo s težkim orožjem. Prejšnji teden so zahodni mediji poročali o ugotovitvah ameriških obveščevalcev, da ukrajinska vojska uporablja celo rakete srednjega dometa. Iz mesta prihajajo novice o mrtvih in ranjenih civilistih, porušenih šolah in uničeni infrastrukturi, posnetki, ki jih predvajajo ruske televizije, pa spominjajo na trenutno izraelsko ofenzivo v Gazi. Teh v Donecku od danes sicer ne morejo več spremljati, saj so ukrajinska vojaška letala uničila elektropostajo, ki je napajala tamkajšnjo televizijo.

Še huje kot v Donecku je v pol manjšem Lugansku, iz katerega je od začetka spopadov po ruskih virih pobegnila kar tretjina prebivalstva. Kijev je v zadnjih dneh pred mestom, ki je 11. maja na referendumu razglasilo neodvisnost, nakopičil težko oborožitev, meščani, ki nimajo ne vode ne elektrike ne kam pobegniti, pa v kratkem pričakujejo vsesplošni napad. Iz nekdanjega Vorošilovgrada poročajo o številnih žrtvah med civilisti, v Kijevu pa provladni mediji poročajo, kako »teroristi« kar sami z raketami obstreljujejo središče mesta, da bi mednarodno javnost prepričali, kako ukrajinska vojska pobija svoje lastno prebivalstvo.

Vzajemne obtožbe in zanikanja

V Kijevu, kjer je parlament prejšnji teden uvedel 1,5-odstotni »vojni davek«, priznavajo, da vsak dan v povprečju izgubi življenje od osem do devet pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, ruske televizije pa kažejo posnetke ukrajinskih vojakov, ki so morali pred uporniki pobegniti na rusko ozemlje. Medtem ko Zahod Rusijo obtožuje, da ukrajinskim upornikom dostavlja orožje, v Moskvi to vztrajno zavračajo. V zadnjih dneh so ruski mediji ponavljali besede visoke komisarke za človekove pravice Združenih narodov Navi Pillay, ki je v četrtek izjavila, da nimajo nobenih trdnih dokazov, ki bi pričali o tem, da Rusija oborožuje upornike.

Pač pa Moskva Kijev obtožuje, da čez mejo letijo njegove rakete. Po prvotnih ugotovitvah posebne preiskovalne komisije je na rusko ozemlje priletelo vsaj 45 izstrelkov, sredi julija pa naj bi eden v bližini Rostova ubil 46-letnega moškega in ranil še štiri ljudi. Če bo preiskava pokazala, da so res streljali Ukrajinci, bo sledil »odločen in konkreten odgovor« Moskve, je zagrozil namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin. V Kijevu so že takrat odločno zanikali, da bi streljali čez mejo, konec prejšnjega tedna pa je vodja ruske preiskovalne komisije Aleksandr Bastrikin obtožbe ponovil. Dejal je, da so njegovi preiskovalci žrtve sistematičnega in namernega obstreljevanja z druge strani meje.

Ameriški predsednik Barack Obama je konec prejšnjega tedna Rusijo spet obtožil oboroževanja upornikov na drugi strani meje, hkrati pa so v Washingtonu obljubili novo denarno pomoč ukrajinski nacionalni gardi, novi tvorbi, v kateri se v nasprotju s tradicionalno vojsko, ki jo sestavljajo mladi in nad bojevanjem ne pretirano navdušeni naborniki, vojskujejo plačani prostovoljci. Tudi v zahodnih medijih so se pojavili zapisi o bataljonu Azov, v katerem so poleg Ukrajincev tudi bojevniki iz Francije, Italije, Kanade ... Na glavo skrajnega švedskega desničarja, ki se je kot ostrostrelec bataljona Azov »proslavil« v bojih za zdaj največje ukrajinsko pristaniško mesto Mariupol, so uporniki razpisali celo denarno nagrado.

Na obljubljeno pomoč Washingtona so se že ostro odzvali v Moskvi. »V razmerah, ko ukrajinska nacionalna garda vodi kazenske operacije v Donbasu, ZDA obljubljajo 19 milijonov dolarjev za urjenje in oborožitev te vojaške strukture, v katero so vključeni tudi skrajneži in ultranacionalistična organizacija Desni sektor. To razumemo kot neposredno finančno in organizacijsko sodelovanje ZDA tako pri genocidu nad civilisti v vzhodni Ukrajini kot pri vojnih zločinih,« je izjavila Irina Jarovaja, ki v ruski dumi vodi odbor za varnost in boj proti korupciji.