Tiskane izdaje
Pismo bralke: Nikoli nisem bila poročena, četudi sem imela nekaj daljših ali krajših zvez. Fantov prav tako nikoli nisem pripeljala domov, ker mi je bilo nerodno pred očetom. Ko staršev ni bilo več, sem se na prigovarjanje moškega, ki sem ga takrat imela, preselila k njemu. Bila sem že upokojena, edina sestra, ki bi mojo odločitev lahko komentirala, živi v Bruslju. Najina intimna zveza je bila božanska le kakšen teden, več pa ne. Iz dneva v dan je postajal bolj siten, zadirčen, kar naprej mi je nekaj ukazoval, me poniževal in blatil pred sosedi. Ker sva bila znanca že prej (nekoč sva nekaj let delala v istem podjetju), me je začel obtoževati tudi za stvari, ki sem jih, ko sem bila njegova nadrejena, menda naredila narobe. Prav tako mu je šlo v nos, da sem hišo prepisala na nečaka, ki mi je zelo ljub, saj sem zanj skrbela prvi dve leti, ko se je sestra preselila v tujino in ni imela varstva. Ko sem prvič pripravila kovčke, da grem stran od njega, je bil šokiran, saj ni mogel doumeti, zakaj. Zdelo se mu je, da se dobro razumeva, le da sem jaz preveč »občutljiva«, ko mi pove, da kaj delam narobe. Seveda sem ostala, moram reči, da se je nekaj časa lepše obnašal. Sodu pa je izbil dno nedavni dogodek, ko so me obiskale nekdanje sodelavke. S seboj so prinesle borovničev liker, in ko je partner videl, da sem tudi jaz spila kozarček, je čisto znorel. Bilo me je tako sram, da bi se najraje v tla vdrla. Zjutraj, ko je šel pomagat sosedu, sem pospravila svoje stvari in se odselila nazaj domov. Zdaj hodi po vasi in joka, trka pri meni in me prosi, naj se vrnem. Bi se morala?
Milena svetuje: Če upoštevam zdravo kmečko pamet, bi rekla, da ste storili zelo prav, da ste tega moškega zapustili. Ker pa smo ljudje takšni in drugačni, se bo tudi ob mojem uvodu našel kdo, ki bo trdil, da sta zmeraj kriva dva, ali pa bo menil, da ste premalo strpni do dotičnega, ker je imel zlomljeno dušo zaradi žene, ki ga je zapustila, in podobno. Po izkušnjah, ki so se mi nabrale skozi življenje, sem trdno prepričana, da ni nič narobe, če smo dobrega srca, a biti mati Tereza v takšnem partnerstvu? Ne, to pa ne.
Menim celo, da ne bi bilo nič narobe, če bi zbežali takoj, ko je začel kazati svoj negativni in nemogoči značaj, popestren s preštevilnimi frustracijami, ki jim niste bili kos niti z ljubečo besedo. Po nepotrebnem ste morali poslušati in prenašati »razloge«, zaradi katerih mu je nekoč, že pred dvema desetletjema, ušla žena in se ni nikoli vrnila.
Veste, nekateri ljudje pač niso ustvarjeni za skupno življenje, četudi si bližine še tako želijo! Razen, seveda, če najdejo partnerja, ki je narejen iz jekla!
Zrela ženska ste, za seboj imate nemalo izkušenj in zato bi se morali tudi vprašati, ej, Mihaela, kaj pa je tebi tega treba!? Imate dom, kjer se počutite varno, prijateljice, dostojno pokojnino, zdravi ste, lahko greste povsod, kamor vas je volja. Ne vidim niti enega samega razloga, da bi se šli mučeništvo in se nekemu gospodu, ki goji do žensk skrajno negativen odnos, udinjali za kuharico, čistilko in nočno »tolažnico«. Če želi imeti služabnice, naj jih najame in njihovo delo tudi plača. Moški, kakršnega ste skoraj dve leti prenašali, nobeni ženski ne »sede«, tudi meni ne bi. Sploh, ker sem bolj neukrotljive sorte in ob nesmiselnem obtoževanju in čvekanju ne bi bila tiho, kot ste bili vi.
Že tako in tako vas je imel skoraj šestdeset let pod komando oče, ki je več kot uspešno odganjal od hiše tudi morebitne snubce. Če vaša sestra po spletu okoliščin ne bi ušla od doma, kdo ve, kaj bi bilo danes z njo. Očeta ste morali ubogati in spoštovati, čeprav vam je njegovo nesmiselno in agresivno ravnanje povzročilo nemalo gorja. Zahvalite se vsem mogočim bogovom, da vas vsaj »narava« ni pustila na cedilu. Uspešno, ker ste si tega pač želeli, ste zadovoljevali vsaj svoje seksualne potrebe, in to kljub temu, da je bil oče prepričan, da se vas »umazana moška roka« ni nikoli dotaknila.
Prav na tem mestu moram reči, da, žal, niste edini, ki ste živeli takšno sterilno, obenem pa lažno življenje. Marsikatero dekle vaših let ali celo še mlajše je imelo podobno usodo. Strinjam se z vami, zakaj pa ne, da vas je dotični moški, ki z eno nogo živi v 19. stoletju, povabil k sebi tudi zato, ker se je nadejal, da ste lepo vzgojeni in primerno ponižni in potrpežljivi, da bo lahko sekal drva na vašem hrbtu.
Prav tako je verjetno, da ga je leta in leta po tihem neizmerno grizlo, da ste bili nekoč njegova šefinja, kar je bilo za starokopitno naravo hud udarec. Dopuščam možnost, da vas je imel po eni strani rad, a čustva so vedno znova podrejala njegovim travmam in predsodkom, ki se jih ne bo rešil do sodnega dne.
Da ni znal biti potrpežljiv, ni vaša krivda. Takšen je verjetno že od nekdaj. Nekaj so krivi geni, nekaj njegovo življenje, smola pri ženskah. Seveda pa niste dolžni, da bi ga prenašali, trpeli in mu pomagali odrasti. Če se ni spremenil do petinšestdesetega leta, se tudi v naslednjih petdesetih ne bo. Zato vam niti v najbolj drznih sanjah ne svetujem, da se vrnete v pekel, iz katerega ste po spletu okoliščin zbežali s celo kožo. Verjemite, če bi se spozabili in uslišali njegovo klečeplazenje, bi se »imel pod kontrolo« le kakšen teden ali dva, potem pa bi spet pokazal, kaj zna. Bojim se tudi, da bi se vam – že kako – maščeval za nazaj, ker dejstvo, da ste mu ušli, ni bilo ravno prijetno za njegovo ranjeno dušo.
Živite življenje, uživajte sleherni trenutek, če vam bo usoda pripeljala na pot moškega v pravem pomenu besede – prav, če ne, se pa tudi ne bo svet podrl!
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
