Tiskane izdaje
Ljubljana – Pri državnem odkupu Kota od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se zapleta. Slovenski državni holding (SDH) in slaba banka se menda ne moreta dogovoriti glede cene, zato naj bi po naših informacijah zdaj oceno tržne vrednosti naročilo kar ministrstvo za finance.
Vlada je na predlog delovne skupine po vodstvom kmetijskega ministra Dejana Židana že lansko poletje sklenila, naj DUTB zaradi posebnega pomena Kota svoj 66-odstotni delež v tej družbi proda državi. To odločitev so utemeljili s tem, da je to edino podjetje v državi z ustrezno infrastrukturo za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2, s prodajo družbe zasebniku, ki jo je načrtovala slaba banka, pa da se povečuje tveganje za spremembo obsega te javne dejavnosti, ki temelji na petletni državni koncesijski pogodbi.
Prodaja bi morala biti izpeljana že do konca minulega leta, a se to ni zgodilo. Po naših informacijah zato, ker se cena, ki jo za omenjeni delež v Kotu pričakuje DUTB, in ocenjena vrednost, ki jo je naročil SDH, močno razlikujeta. DUTB je cenitev opravila sama, na SDH pa so jo naročili pri P & S Capitalu, za kar so odšteli skoraj 10.000 evrov. Pri tem je treba poudariti, da gre v obeh primerih za državna žepa – državno slabo banko na eni in državo na drugi strani. Za rešitev zapleta naj bi zdaj cenitev naročilo ministrstvo za finance, ki bo tudi prispevalo denar za nakup. Na ministrstvu za finance so potrdili, da so februarja trem ponudnikom poslali vabilo k predložitvi ponudbe za oceno tržne vrednosti poslovnega deleža DUTB v Kotu.
Čiščenje starih grehov
Koto je na slabi banki pristal s pripojitvijo Probanke, ki je lastništvo nad to družbo prevzela zaradi zgrešenih finančnih odločitev nekdanjih lastnikov. Poleg DUTB je tako 29-odstotni lastnik družbe kar sam Koto.
Družba je po besedah njenega direktorja Mateja Resnika v leto 2018 vstopila kot čisto podjetje, ki je finančno in operativno prestrukturirano. Leto 2016 je sklenilo s pol milijona dobička, minulo leto s slabim milijonom izgube, kot pravi Resnik, zaradi slabitev starih zalog. Njene dejavnosti tako ostajajo koncesijska predelava živalskih odpadkov kategorije 1 in 2, odpadki kategorije 3, pridelava bioplina in energije ter trgovanje z maščobami.
Na ceno Kota naj bi vplival tudi odnos bank upnic, ki so družbi sredi preteklega leta reprogramirale posojila. Kupca oziroma SDH naj bi po naših informacijah skrbelo, da bi banke zaradi slabšega poslovanja od tega dogovora odstopile. Resnik zatrjuje, da so banke o vsem obveščene in seznanjene s tem, da je slabši rezultat povezan z omenjenimi slabitvami starih zalog.
Koncesijski spor
Na ceno pa utegne nedvomno vplivati tudi tožba Kota proti državi. Koto namreč državo iz prejšnje koncesijske pogodbe terja za 5,4 milijona evrov zaradi domnevno nepravočasnega sprejemanja sklepov o korekciji cen za koncesijo, na podlagi katere na leto dobijo dobre štiri milijone evrov. Tožnik meni, da je bila cena za izvajanje koncesijske dejavnosti določena prenizko, ker ni sledila ponujeni ceni na javnem razpisu. Ko bo država Koto podržavila, bo najbrž lažje rešila tudi ta spor in ji te potencialne obveznosti ne bo treba plačati.
Ustavili prodajo
Koto je sicer petletno koncesijo za predelavo klavniških odpadkov kategorije 1 in 2 na novo podpisal maja lani, na leto pa iz tega naslova zbere in uniči okoli 16.000 ton odpadkov.
To seveda ni prvi primer, ko se državna lastnika ne moreta dogovoriti o prenosni ceni. Pri prenosu državne družbe PDP iz Kapitalske družbe in DSU na SDH se je to usklajevanje vleklo več mesecev. DUTB je nameraval Koto prodati zasebnemu lastniku, a je po sprejetju vladnega sklepa o podržavljenju prodajni postopek ustavil.
