Četrtek, 19. 4. 2018, 20.07
5 let, 12 mesecev
Sodelovanje med podjetji in vlagatelji prinaša obojestranske koristi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Vstopa vlagatelja v lastniško strukturo podjetja ne bi smeli obravnavati le kot pridobivanje lastništva, temveč predvsem kot priložnost za medsebojno sodelovanje, rast in razvoj, so poudarili udeleženci današnjega poslovnega zajtrka v organizaciji AmCham Slovenija. Sodelovanje je zelo koristno tudi za navezovanje stikov med malimi in srednjimi ter velikimi podjetji.
Kot vlagatelji so se dogodka v Ljubljani udeležili Michael Sopivnik iz družbe Aquila Software, Andrzej Bartos iz družbe Innova Capital in Ludo Bammens iz družbe KKR. Sopivnik je poudaril, da so številna podjetja zelo uspešna, a imajo omejene možnosti za rast. Takrat so na potezi vlagatelji, ki lahko tudi pomagajo prestrukturirati poslovanje, svetujejo pri prodoru na tuje trge in pomagajo pri soočanju z različnimi drugimi izzivi.
Bartos je ob tem poudaril pomen odprtosti podjetja za nove izzive in pripravljenosti na mednarodno rast. Kot je predstavil na konkretnem primeru, je sklad Innova Capital ustanovil več manjših skladov, saj so ugotovili, da so ti v lokalnem okolju bolje sprejeti.
Ko velik vlagatelj vstopi v podjetje, po Bammensovih besedah pripelje s seboj "družino" - številna podjetja, v katera so vlagali pred tem. Ta se na podlagi priporočil lahko odločijo za vlaganje v istem lokalnem okolju. "Ponujamo lahko dostop do investicijskih sredstev 150 podjetij z vsega sveta," je dejal.
Vzpostavitev dobre blagovne znamke dolgotrajen in drag postopek
Na drugem panelu sta o rasti, razvoju in sodelovanju govorila glavni direktor Alpine Bojan Gantar in predsednik skupine Slovenijales Gregor Benčina kot predstavnika tradicionalnih slovenskih podjetij. "Rast lahko temelji le na znanju, kakovosti in znamki," je poudaril Benčina, ki je uspešno rast predstavil na primeru blagovne znamke Jelovica.
Kot je poudaril, so pri razvoju izdelkov znamke Jelovica želeli tako kakovostne izdelke, da jih lahko ponudijo na vsakem trgu. Na vzhodnih trgih je po njegovih besedah pomagala že prepoznavnost imena, na zahodnih pa so prepričali s kakovostjo. Opozoril je sicer, da je vzpostavitev dobre blagovne znamke dolgotrajen in drag postopek.
Zaposleni lahko v precejšnji meri nadomestijo dotrajano infrastrukturo
Gantar je medtem poudaril, da lahko odlični zaposleni v precejšnji meri nadomestijo dotrajano infrastrukturo ali opremo, kar se je izkazalo tudi pri primeru Alpine. Prepričan je, da je za močno rast ključno tudi sodelovanje med malimi in srednjimi ter velikimi podjetji, sta se pa z Benčino strinjala, da odgovor na vprašanje učinkovitega povezovanja podjetij različnih velikosti ni preprost.
Benčina je spomnil, da so številna majhna in srednja podjetja nastala v sodelovanju z velikimi, direktor družbe ZZI Igor Zorko pa je poudaril, da je bilo vsako veliko podjetje nekoč manjše. Pomen malih in srednjih podjetij je omenil tudi prvi mož Elektrončka Janko Medja, ki jih je označil za hrbtenico slovenskega gospodarstva, ob tem opozoril, da so na mednarodni ravni tudi nekatera za naše razmere velika podjetja mala ali srednja.
Ob koncu dogodka je bilo govora tudi o razlikah med državnim in zasebnim lastništvom podjetij. Ustanovitelj družbe Mbills Matjaž Čadež se je zavzel za čim več zasebnega lastništva, ki je z razvojnega vidika po njegovem mnenju precej bolj perspektivno.
