Prodaja nogometašev ključna za klube v 1. SNL

Evropski nogomet je v najboljši finančni kondiciji doslej, bi lahko sklenili iz finančnega poročila, ki ga je izdala Evropska nogometna zveza (Uefa). Kumulativni prihodki klubov iz 55 članic Uefe stanovitno rastejo, četudi vladajo med državami različne razmere. Slovenske klube smo primerjali z rivali iz nekdanje SFRJ in sosednjima Avstrijo in Madžarsko.

Uefino poročilo je celovito, gre za sistematično analizo na 126 straneh, ki ponuja zanimivo branje. Dokument nosi sporočila za različne deležnike v nogometnem poslu.

»Če poznaš prave številke, lažje sprejemaš dobre odločitve. Ena od zanimivih ugotovitev je, da je najboljših 12 klubov v Evropi zgolj v zadnjih šestih letih povečalo svoje prihodke za 1,58 milijarde evrov, več kot vsi ostali prvoligaši skupaj … Kot varuhi igre bomo na Uefi zagotovili, da bo nogomet ostal v tekmovalnem ravnovesju, četudi bi se finančne razlike povečevale,« je napovedal Uefin predsednik Aleksander Čeferin.

Če so klubi v letih 2010, 2011 in 2012 pridelali izgube – 336, 382 in 112 milijonov € –, v zadnjih štirih letih ustvarjajo kumulativne dobičke: od 339 milijonov € v letu 2013 do rekordnih 832 milijonov € v letu 2016. Gospodarsko panogo nogomet uokvirja podatek, da so evropski klubi v letu 2016 skupaj ustvarili 18,5 milijarde € prihodkov, toda to ni še nič v primerjavi z leti, ki bodo sledila na krilih osveženih pogodb za prodajo TV pravic posameznih državnih prvenstev.

Maribor že presegel leto 2016

Živimo v državi z 2 milijonoma prebivalcev, območje slovenščine doseže zamejski svet. Ni čudno, da NZS iztrži s prodajo TV pravic za 1. SNL (neuradno) okrogel milijon evrov letno, kar je smešna številka, toda realna v primerjavi denimo z vsotami, ki vladajo v angleški premier league, za katero se bodo letos spopadli tudi velikani Google, Amazon, Netflix in Facebook … Angleži bi lahko od leta 2020 iztržili blizu 10 milijard € letno.

Kljub vsemu velja izpostaviti, da 1. SNL na območju nekdanje skupne države kotira bolje kot denimo pred razpadom SFRJ. Če bi primerjali le šesterico nekdanjih republik, bi ugotovili, da ustvarijo več skupnih prihodkov le hrvaški klubi (glej tabelo), kar je razumljivo, upoštevaje tuje vlagatelje v Osijeku, Splitu in na Rijeki ter zagrebški stroj za tiskanje denarja v Dinamu. Povprečni slovenski klub je v letu 2016 ustvaril 1,5 milijona € prihodkov, četudi sta večji del tega povprečja prispevala Maribor in Olimpija. Toda podobno velja za četverico na Hrvaškem ali pa par Partizan-Crvena zvezda v Srbiji.

Treba je poudariti, da Uefa pri teh izračunih ločeno upošteva prihodke od prodaje nogometašev, po kateri so znani tudi Slovenci, Hrvati in Srbi. Ob omenjenih povprečnih prihodkih na klub (4,7, 1,5 oziroma 1,3 milijona €) so ustvarili dodatne še večje prihodke s prodajo igralcev. Gre za indekse 138 (Hrvaška in Srbija) in 113 (Slovenija). Tudi zavoljo »izvoza nogometašev« lahko nekdanji partnerji v kraljevini SHS namenijo za maso plač več kot znašajo njihovi prihodki iz rednega poslovanja. Klubi iz manjših držav so obsojeni na proizvodnjo in prodajo obetavnih fantov, če uporabimo ekonomski jezik.

Prav po deležu stroškov plač v skupnih prihodkih izstopajo tri države – Srbija (138 %), Slovenija (101 %) in Hrvaška (90 %) –, kar je logično, saj si pomagajo s stanovitnim »izvozom«. To dolgoročno lahko oslabi kakovost klubov, hkrati lahko potegne kaj koristnega članska reprezentanca – toda le v primeru, da so nogometaši ustrezno pripravljeni za neizprosno konkurenco v tujini. V nasprotnem primeru bi slej kot prej potrkali na zadnja vrata 1. SNL.

V Uefinem poročilu izstopa tudi podatek, da v treh državah v letu 2016 ni posloval pozitivno noben klub: v Sloveniji, Romuniji in na Hrvaškem. S prestopno dejavnostjo so prišli na zeleno vejo štirje v 1. SNL in dobra polovica na Hrvaškem.

Treba je dodati, da je za države, kot je Slovenija, povprečni prihodek kluba povezan z nagradami Uefe s korelacijo blizu 1 ... Zgolj Maribor je denimo v tej sezoni v Evropi zaslužil več, kot so leta 2016 znašali skupni prihodki vseh 10 članov 1. SNL.