Torek, 19. 6. 2018, 16.52
5 let, 10 mesecev
Bruselj svari Balkan: Preprečevanje nezakonitih migracij nujno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Sodelovanje držav na Zahodnem Balkanu pri preprečevanju nezakonitih migracij v EU je nujno za zaščito privilegija brezvizumske ureditve za vstop njihovih državljanov v Unijo, je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos opozoril danes v Bruslju ob robu migracijskega sestanka z notranjimi ministri držav v regiji.
Avramopulos je gostil sestanek z notranjimi ministri držav na Zahodnem Balkanu, na katerem so bili še bolgarski in avstrijski minister, komisar za varnostno unijo Julian King ter direktor evropske agencije za mejno in obalno stražo Fabrice Leggeri.
"Nismo se zbrali, da bi razpravljali o krizi. Smo zelo daleč od položaja, v katerem smo bili pred tremi leti," je zatrdil komisar.
Želijo si, da se stanje ne bi poslabšalo
Pred kratkim so sicer zaznali povečanje nedovoljenih prehodov meje, ki zadevajo zlasti BiH, pa tudi Albanijo in Črno goro, a te številke še niso skrb vzbujajoče. Današnji cilj je okrepiti skupna prizadevanja, da se položaj ne bi poslabšal, je pojasnil.
Ob tem je komisar države na Zahodnem Balkanu opozoril, da je ustrezno sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij pomembno za ohranitev brezvizumske ureditve, ki je privilegij, za zaščito katerega bi si morali prizadevati vsi v regiji.
"Vsi partnerji na Zahodnem Balkanu prepoznavajo pomen nadaljnje krepitve sodelovanja pri spoprijemanju s tveganji nezakonitih migracij, tudi v luči ohranjanja brezvizumske mobilnosti," je še dejal komisar.
Kosovo je edina med šestimi državami na Zahodnem Balkanu, ki ne uživa tega privilegija. Če bo Kosovo ustrezno naslavljajo težka vprašanja, kot je korupcija, je brezvizumska ureditev za celotno regijo zelo blizu, je dejal Avramopulos.
Niso razpravljali o begunskih taboriščih
V ospredju medijske pozornosti ob sestanku je bilo tudi vprašanje vzpostavljanja taborišč za begunce v regiji. Komisar je zatrdil, da danes niso razpravljali o vzpostavljanju begunskih taborišč ne v Albaniji ne kjerkoli drugje v Evropi.
"Ali poznate državo, ki bi bila pripravljena gostiti takšno taborišče?" je Avramopulos odgovoril na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče komisije do te danske pobude, ki jo podpira tudi Avstrija. Za zdaj so to le ideje, niso konkretni predlogi. Če bomo dobili konkreten predlog, ga bomo preučili, kakor vselej storimo, je dodal.
Vse države na Zahodnem Balkanu so sicer po komisarjevih besedah zavezane sodelovanju za zagotovitev boljšega nadzora, registracije in izmenjave informacij o migracijskih tokovih ter boju proti tihotapcem s prebežniki, sodelovanju pri nadzoru meje ter varnostnemu sodelovanju.
Slovenija si ne želi ponovitve razmer iz leta 2015
Slovenija že vseskozi opozarja na nujnost ukrepanja in sodelovanja z regijo, da se ne ponovijo razmere iz leta 2015.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pretekli teden Evropsko komisijo ter avstrijskega in hrvaškega kolega Herberta Kickla in Davorja Božinovića v pismu obvestila o dejavnostih Slovenije na področju migracij na Zahodnem Balkanu.
Pred tem je Slovenija na zasedanju notranjih ministrov EU v začetku junija opozorila na skrb vzbujajoč trend povečevanja nezakonitih migracij in na nujnost takojšnjega ukrepanja na zunanjih mejah Unije.
Pozvala je k pomoči državam na Zahodnem Balkanu, zlasti BiH, pri krepitvi nastanitvenih zmogljivosti ter opozorila na problem zlorab azilnih postopkov v regiji in na skrb vzbujajočo vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju teh gibanj v regiji.
Iz evropske agencije za meje so dan pred sestankom posredovali sporočilo o migracijskih tokovih, v katerem za Zahodni Balkan ugotavljajo manj nedovoljenih prehodov zunanje meje, a opažajo pojav novih poti prek Albanije, Črne gore in BiH ter iz Srbije v BiH.
