LG je pogosto videti kakor razdvojena osebnost, na eni strani je znanstvenik dr. Jekyll, ki poskuša izdelati najnaprednejši pametni telefon na svetu, na drugi pa brezbrižni g. Hyde, ki kupcem vsiljuje sicer poceni, a podpovprečne izdelke. Ni resnih znamenj, da bi dobrohotni korejski doktor prevladal nad zaslužkarskim gospodom, ampak g3 je med najresnejšimi kandidati za naziv zdaj najbolj izpopolnjenega mobilnika na trgu. Ni popoln, ima pa verjetno najmanj pomanjkljivosti od vseh.
Junija 2010, torej pred dobrimi štirimi leti, je pokojni Steve Jobs na odru konference WWDC prvič izustil besedno zvezo »zaslon retina« (angl. Retina display). Predstavljal je iphone 4 in uporabil skovanko, ki naj bi ponazarjala takšno ostrino zaslona, da oko z običajne razdalje ne razloči več posameznih točk, ki sestavljajo sliko. Kasneje so zasloni polne visoke razločljvosti dokazali, da se razlika pri še več točkah na kvadratni centimeter (ali palec) še pozna in da retina (vsaj pri iphonu) ni tako zelo ostra, kot so v Applu hotelu prikazati.
Toda kaj reči zdaj, ko je LG prvi (vsaj v Sloveniji) v prodajo dal telefon s še višjo razločljivostjo? Kar 2560 x 1440 točk ima zaslon z diagonalo 13,97 centimetra, to pa pomeni še približno sto točk na palec več kot (534) pri večini zaslonov full HD. Takšno razločljivost industrija označuje z oznakama 2K in QHD, v svoje telefone pa sta jo poleg LG že vgradila tudi kitajski Oppo in Samsung, vendar njunih tovrstnih izdelkov v Sloveniji (še) ni mogoče kupiti.
Kristalno jasno
Na prvi pogled je vse, kar prikazuje zaslon, res kristalno jasno, popolnoma čisto, brez kakršne koli nazobčanosti pri besedilu in z ogromno podrobnostmi pri fotografijah. Je pa res, da smo podobno govorili že za zaslone full HD. Je razlika v primerjavi s temi HD kljub vsemu takšna, da bodo odslej vsi vrhunski telefoni morali imeti razločljivost QHD? Nikakor, sploh pri manjših diagonalah. Nekaj več ostrine je, vendar je ta še najbolj očitna pri besedilu, pri fotografijah že manj, pri videu pa sploh ne. Še posebno ker tako in tako ni veliko možnosti, da bi gledali gibljive slike z razločljivostjo, ki je višja od full HD. Telefon snema tudi v razločljivosti UHD oziroma 4K, medtem ko aplikacija za youtube te razločljivosti ne podpira. In tudi drugih virov ni.
Sama kakovost zaslona je visoka, ni pa povsem v vrhu. Svetilnost je slabša kot pri nekaterih konkurentih, prav tako vidljivost na soncu in barvna pravilnost ni najboljša. Zaslon najbolj prepriča z ostrino, ne zasije pa tako kot tisti v HTC one ali iphonu 5(s), glede kontrasta in prikaza prave črnine in beline ga prekaša tudi zaslon galaxyja s5. Toda razločljivost v kombinaciji z velikostjo je zdaj edinstvena in je skupaj z dovolj dobrim prikazom dovolj za začasni primat med zasloni v pametnih mobilnikih.
Z razločljivostjo zaslona je neizogibno povezanih nekaj drugih lastnosti telefona. Prva je hitrost. Ker mora procesor oziroma grafični del Qualcommovega sistema na čipu snapdragon 801 poskrbeti za prikaz precej večjega števila točk na zaslonu, delovanje ni ves čas povsem gladko. Ko smo med intenzivno uporabo skakali iz ene aplikacije v drugo, si je telefon občasno vzel sekundo ali dve oddiha, preden je odprl želeno aplikacijo.
Morda je ta pojav manj opazen pri različici s tremi gigabajti pomnilnika - naš preizkusni telefon je imel 2 GB -, vendar tega ne moremo potrditi. Nikakor pa g3 ni najhitrejši pametni mobilnik, ki ga je zdaj mogoče kupiti.
Drugo, pri čemer se velikost in razločljivost zaslona nedvomno poznata, je trajanje baterije. Ta je večja kot pri predhodniku g2 in inženirji so razvili kup algoritmov za dodatno varčevanje, končni rezultat pa je enak. Zaloge energije je povsem dovolj za ves dan resne uporabe, z nekaj pazljivosti se da za naslednji dan privarčevati kakšno tretjino kapacitete, precej težko pa polovico, ki bi zagotavljala še naslednji dan brez uporabe polnilnika.
Tretji vidik, na katerega vpliva razločljivost zaslona, pa je (ne)združljivost določenih aplikacij. Za čuda deluje večina grafično zahtevnih iger - celo večina brez težav ali kakšnega zatikanja tudi pri velikih podrobnostih -, ni pa, denimo, na g3 mogoče namestiti Microsoftove pisarne (office 365) in beležnice one note. Pa še kakšne druge, manj pomembne aplikacije. Upamo, da bodo razvijalci čim prej odpravili to nezdružljivost.
Popravki tu, poslabšave tam
Pri zasnovi tega izdelka je LG upošteval nekaj kritik, ki so jih ocenjevalci in uporabniki imeli glede predhodnika. Uporabljena plastika - kakšne kovine ali drugih materialov nismo opazili - na pogled deluje bolje, saj so uporabili star trik z barvanjem za kovinski videz, na njej se manj poznajo prstni odtisi. Tipka za odklepanje in zaklepanje zaslona na zadnji strani ne štrli več iz ohišja in na splošno je izdelek kar prijeten za držanje v roki. Je pa na žalost še večji kot g2 in bo se verjetno komu zdel že prevelik za vsakdanjo telefonsko uporabo. Zvočnik, ki se je s spodnje preselil nazaj na zadnjo stran - najbrž zaradi svoje jakosti - pa je drugo poslabšanje glede na prejšnji model.
V programski opremi je LG prav tako prisluhnil kritikam in opravil dvojno delo. Posodobil je videz uporabniškega vmesnika in ga, podobno kot Samsung, precej prečistil, da je zdaj bolj pregleden. Razlika je najbolj očitna v obvestilnem polknu, ki je bilo prej popolnoma natlačeno, zdaj pa je v njem dejansko prostor za nova obvestila. In to celo v skupnem razdelku z bližnjicami, kar je večina drugih proizvajalcev na žalost opustila in po nepotrebnem razbila polkno na dva dela.
Znova so korejski načrtovaci programske opreme vanjo vnesli kup dodatnih funkcionalnosti, ki jih pri osnovnem Googlovem androidu ne najdemo. Tipkovnici je mogoče spreminjati višino in razpored nekaterih tipk. Spet lahko nekatere aplikacije pomanjšamo v plavajoče okno. Lastniki ovitka z okroglo odprtino za zaslon bodo lahko kar z zaprtim ovitkom fotografirali ali igrali igre.
Navidezne tipke na dnu zaslona je mogoče prilagajati, med drugim sta lahko tam tipka za odpiranje in zapiranje obvestilnega polkna, da ni treba s prstom vedno segati na vrh telefona, in za hkratno odprtje dveh aplikacij na zaslonu, se pravi nekakšno večopravilnost. Nastaviti pa je tudi mogoče, katere aplikacije so lahko celozaslonske - pri teh spodnje tipke izginejo, nazaj pa jih prikličemo tako, da podrsamo od spodnjega roba zaslona navzgor.
Čisto levi od domačih zaslonov je tako kot pri HTC in Samsungu prednastavljen. Prikazuje pa podatke o gibanju, saj je tudi LG v svoj paradni izdelek vgradil pedometer. In tako še dodatno zmanjšal vrednost rekreativnim zapestnicam.
Bliskovito hiter fotoaparat
Ena glavnih tekem pri pametnih mobilnikih zadnje čase poteka na fotografskem področju. Tam je bil g2 vztrajen tekmec, toda kosal se je lahko le s prejšnjo generacijo vrhunskih mobilnikov. Samsungov galaxy s5, sony xperia z2, nokia lumia 1520 (in 930) in še kakšen so znova dvignili raven. In v LG so se odzvali.
G3 namreč dela fotografije, ki so primerljive z vsem, kar uspe posneti tekmecem. Tudi v slabi svetlobi je kar uspešen, čeprav ga tam določeni (galaxy s5, htc one, iphone) prekašajo. Noben od teh pa mu ne more odvzeti naslova fotofona z najhitrejšim ostrenjem. Pri tem mu pomaga laser, ki meri razdaljo. Tudi v fotografski aplikaciji je LG izvedel čistko, celo tako obsežno, da smo določene načine ali nastavitve pogrešali. Pri videu je, kot je letos moderno, na voljo snemanje v razločljivosti 4K.
LG g3 je morda najbolj uravnotežen pametni mobilnik ta hip. Nima skoraj nobene večje slabosti, le nekaj manjših, denimo malenkostno zatikanje in ne najboljše trajanje baterije. Resda ni vodotesen ali kovinski, toda v zameno ponuja dobro ergonomijo, fleksibilnost z zamenljivo baterijo in režo za pomnilniško kartico ter možnost brezžičnega polnjenja.
Uporabniški vmesnik in funkcionalnosti programske opreme so doživeli veliko prenovo in izboljšanje. Fotoaparat je v vrhu, zaslon ponuja neprekosljivo jasnino slike ter hitrost prenosa podatkov in kakovost govora sta vrhunski. Prav tako inženirski dosežek, da jim je v le malenkost širše ohišje, kot ga imata htc one in xperia z2, uspelo vgraditi bistveno večji zaslon.
Če upoštevamo še ceno, ki je nižja kot pri neposrednih konkurentih, je g3 zdaj najbolj smiseln nakup za vse ljubitelje najbolj izpopolnjenih pametnih mobilnikov. Kljub vsemu pa upamo, da LG ne bo pozabil na ljubitelje nekoliko manjših telefonov s prav tako vrhunskimi lastnostmi. Tudi če se je za to treba odpovedati razločljivosti QHD.