Kmetijsko-gozdarska zbornica proti doselitvi risov

Ukrepi ohranjanja velikih zveri morajo po mnenju KGZS upoštevati tudi ohranjanje dejavnosti na podeželju.

Objavljeno
25. julij 2017 18.42
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) nasprotuje načrtovani doselitvi risov, ker je po njenem stališču na območju pojavljanja divjih zveri že dovolj težav z medvedi, volkovi in šakali. »Ris za zdaj sicer res ne povzroča večjih škod, vendar bi se s povečanjem populacije te nedvomno povečale,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Zmanjšati populaciji medvedov in volkov

Populaciji medvedov in volkov »nista usklajeni s socialno nosilno kapaciteto okolja, zato ju je treba zmanjšati na raven, ki bo omogočala strpno sobivanje z ljudmi« in »čim manj konfliktov pri opravljanju dejavnosti na območju pojavljanja velikih zveri«, so mnenja na zbornici.

»Pri upravljanju z rjavim medvedom se ne upošteva niti leta 2002 sprejeta strategija, ki določa območja glede na stopnjo varovanja na osrednje, robno, prehodno in območja izjemne prisotnosti. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je medved stalno prisoten tudi na robnem in prehodnem območju, nemalokrat s svojo prisotnostjo povzroča težave tudi na območju izjemne prisotnosti.« Kot dokaz za to navajajo nedavni povoz medvedje družine na avtocesti pri Vranskem.

Podoben trend je pri volku, ugotavljajo. »Najprej se je razširil na območje Primorske, zdaj se širi že na severno Primorsko in Gorenjsko, ravno tako proti vzhodu države. Zaradi povečavanje populacij zveri in širjenja na nova območja prihaja do neizogibnih konfliktnih situacij, povečevanja škod, negotovosti in strahu med prebivalci.«

Za neomejen odstrel šakalov

Prehitro naj bi se širil tudi šakal, kar dokazuje vse več škodnih dogodkov. »Država še nima izoblikovane strategije upravljanja s to vrsto. Po eni strani je z uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob uvrščena med lovne vrste, po drugi strani pa jo še vedno ščiti zakon o ohranjanju narave. Tako za šakala še vedno ni možen odvzem, odškodnine za škodo, ki jo povzroča, pa še vedno plačuje država. Stališče KGZS je, da se šakala prepozna kot neželeno vrsto ne glede na to, da ni bil umetno vnesen, in naj se kot z neželenimi vrstami z njim tudi upravlja.« Kot edini ustrezen ukrep vidi »neomejen odvzem«. KGZS pravi, da je sicer zagovornica ohranjanja biodiverzitete in ogroženih vrst, »vendar morajo ukrepi varovanja upoštevati tudi ohranjanje podeželja in dejavnosti, ki se tam opravljajo«.

Prisluhnite pogovoru: Miha Krofel je raziskovalec in pedagog ljubljanske Biotehniške fakultete ter eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji. Zakaj je edina možnost za ohranitev risa v Sloveniji ta, da ga »uvozimo«? Zakaj ga nihče sploh ne vidi?