LJUTOMER – Zelo čustveno, veselo in prisrčno pa tudi z nekaj solzami v očeh je minilo srečanje prve generacije dijakov, ki so leta 1967 maturirali na ljutomerski gimnaziji. Večina jih je doštudirala, nekateri so delali na visokih položajih v gospodarstvu in politiki, nekateri so postali doktorji znanosti, a na srečanju ni bilo razlik in vsi so se strinjali, da so tovrstni dogodki nadvse koristni.
Od 43 maturantov iz razreda A in B jih je prišlo 22, tudi njihova razrednika profesorja Boris Zrelec in Ivan Lasbaher. Sprejel jih je zdajšnji ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) Zvonko Kustec. Nekdanji maturanti so se sprehodili po šoli, v sodobno opremljeni računalniški učilnici, kjer lahko vsak dijak dela na svoji tablici, pa so jim profesorji predstavili sodobno poučevanje.
Najbolj zanimiv del je sledil v učilnici številka tri, kjer so prvi gimnazijci sedli v šolske klopi in se prelevili v dijake. Profesorji Danilo Obal, Irena Štuhec, Saša Pergar in Mateja Godec so jim postavljali vprašanja ter predstavili razlike v načinu poučevanja pred 50 leti in danes. A če se jim je poučevanje s pomočjo tabličnih računalnikov zdelo pred pol stoletja nepojmljivo, so maturanti v zrelih letih dokazali, da niso veliko pozabili in da njihov spomin še ni zbledel. Ničesar ni pozabil niti prvi zaposleni profesor ljutomerske gimnazije, 84-letni Boris Zrelec, ki je najprej poučeval biologijo in kemijo, nato je bil tudi ravnatelj. Kar iz glave je spregovoril o dogodkih izpred pol stoletja in več, zlasti o ekskurziji v Zagreb.
Še pred odhodom na Turizem na podeželju Tompa na Stari cesti, kjer je potekalo prijetno druženje, so maturanti zapeli novo himno, ki jo je prav za srečanje prve generacije maturantov GFML napisal takratni maturant Dušan Žižek iz Radencev. Takole gre nekaj rim: »Gimnazijci smo, gimnazijci smo, gimnazijci lotmerški, gimnazijci smo... Generacija mi smo prva in ponosni smo na to, ko pa mine čas, polstoletni klas, se v šoli zberemo.«
