Tiskane izdaje
Prek spletne strani airbnb.com je trenutno mogoče najeti več kot milijon sob oziroma stanovanj v več kot 190 državah. Doslej je portal uredil namestitev za več kot 30 milijonov gostov. Podatkov o namestitvah v Sloveniji v družbi ne razkrivajo, so pa za STA povedali, da se je v zadnjem letu število gostov, ki so prek Airbnb našli namestitev v Sloveniji, povečalo za 140 odstotkov. Ob tem dodajajo, da Airbnb redno poravnava svoje davčne obveznosti in da tudi gostitelje poziva, naj plačajo davke in dajatve, ki izhajajo iz njihovega zaslužka pri oddaji sob oziroma stanovanj. Prav tako od gostiteljev zahtevajo izjavo, da bodo spoštovali vsa lokalna pravila, vključno z davčnimi.
Kako je z torej legalno oddajo pri nas?
Poglejmo, kaj trenutna zakonodaja od sobodajalcev zahteva:
- soglasje za opravljanje dejavnosti s strani 75 odstotkov etažnih lastnikov v večstanovanjskih zgradbah, nujno morajo soglasje dati mejaši na vse stene;
- prijavo dejavnosti v stanovanju;
- registracijo na Ajpesu;
- izpolnjevanje tehničnih zahtev;
- kategorizacijo in tablo z zvezdicami;
- prijavo turistov za namene turistične takse;
- prijavo turistov policiji;
- vodenje knjige gostov in
- registracijo za DDV.
Eden od pobudnikov sprememb zakonodaje, ki ni želel biti imenovan, je pojasnil, da trenutno zaradi obilice birokratskih ovir le redko kdo v Sloveniji prek Airbnb oddaja povsem legalno.
»Davki so tu še najmanjša ovira, saj so relativno nizki, bolj gre za zbiranje soglasij etažnih lastnikov, prijavo dejavnosti, različne druge prijave (policiji, občini, priglasitev pogodb finančni upravi in podobno), kategorizacija stanovanja z zvezdicami in tako naprej,« je za STA povedal sogovornik.
Prej omenjena zakonodaja izhaja iz predpostavke, da sobe oddajajo profesionalni sobodajalci, zato te stvari ureja zakon o gostinski dejavnosti. »Pred internetno dobo je to bilo nekako logično, saj so stanovanja bolj ali manj oddajali profesionalci. S prihodom sodobnih načinov trženja pa se je možnost dodatnega zaslužka – in s tem na primer lažjega plačila hipoteke – ponudila tudi širši množici,« poudarja naš sogovornik.
Tudi država bi lahko imela kaj od tega
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji aktivnih okoli 2000 oglasov za nastanitve na Airbnb in tako nikakor ne gre za zanemarljivo številko tako s stališča davkov in taks kot statistike. »Če stvar postavimo v perspektivo - v Sloveniji trenutno tako obstaja 20 velikih hotelov s po 100 sobami, in od večine teh država po svoji krivdi nima nič. In namesto, da bi se spraševali, zakaj ljudje ne prijavljajo svojih turistov, se raje gredo represijo, saj tako delovna kot davčna inšpekcija že pregledujeta nekatere sobodajalce,« je kritičen.
Ljudje namreč ne oddajajo na črno zato, ker ne bi želeli plačati davka, temveč zato, ker se bojijo kazni, ker ne morejo izpolniti ostalih zahtev. »Najbolj neživljenjski je predpis o registraciji za DDV, saj finančna uprava utopično pričakuje, da se bodo vsi uporabniki Airbnb, ki tam oddajajo sobe, registrirali kot zavezanci za DDV,« pravi sogovornik.
Ena od možnih rešitev, ki bi odpravile del težav, bi bila vzpostavitev enotnega portala, kjer bi se gosti prijavili enkrat, podatke pa bi iz baze nato lahko črpale ustrezne vladne službe, vključno s policijo. Prek portala bi se lahko obračunala turistična taksa in se samodejno poravnala preko kreditne kartice. »Če želi država res gladko zaslužiti denar, lahko omogoči uvoz baz iz najpopularnejših servisov kot sta Airbnb in Booking.com,« pojasnjuje sogovornik.
Prve aktivnost že potekajo
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so v zadnjem času prejeli že več pobud, ki se nanašajo na urejanje področja sobodajalstva, še posebej prek spletnih portalov. »Ni dvoma, da je tovrstno trženje nastanitvenih kapacitet v zadnjem obdobju v porastu in da predstavlja tako izziv kot tudi priložnost za obogatitev ponudbe. Obenem pa se mora novostim v čim večji meri prilagoditi tudi ustrezna zakonodaja,« so sporočili za STA.
Dejavnost sobodajalstva se tako po zakonu o gostinstvu lahko opravlja na temelju vpisa v poseben register pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer veljata omejitvi glede obdobja in števila ležišč, ali pa v kateri izmed drugih statusnih oblik (na primer s.p. in d.o.o.), kjer teh omejitev ni. Za opravljanje dejavnosti sobodajalstva morajo biti izpolnjeni pogoji glede minimalnih tehničnih pogojev, kategorizacije, v večstanovanjskih objektih je potrebno soglasje sosedov, voditi je treba knjigo gostov in obračunavati turistično takso.Trenutno že potekajo aktivnosti, ki jih koordinira ministrstvo za javno upravo, za poenotenje nekaterih predpisov, ki so sedaj v pristojnostih različnih ministrstev. »Na izvedenih razgovorih so bila že evidentirana najpomembnejša odprta vprašanja, povezana s sprejemanjem gostov v stanovanjih in zasebnih hišah, kot tudi možne rešitve. Stekle so tudi že prve aktivnosti za poenostavitev in poenotenje pogojev za opravljanje te dejavnosti, pri čemer pa na odzive posameznih resorjev do predlaganih rešitev še čakamo,« so še zaključili na MGRT.
Tisti, ki prek Airbnb in podobnih portalov oddajajo stanovanja in sobe, spremembe težko pričakujejo. »Davke je treba plačevati in tukaj ni izgovorov. Vendar mora država omogočiti državljanom, da se lahko svobodno in enostavno ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo,« poudarja naš sogovornik, ki je vesel, da je njegova iniciativa sprožila spremembe, a se boji, da bodo nazadnje te le kozmetične.
