Montreal, Toulouse − Airbus in Bombardier sta sklenila pogodbo, po kateri bo evropski letalski proizvajalec za en dolar ter pravice pri prodaji in trženju prevzel 50,01-odstotni delež iz kanadskega Bombardierja izločenega programa proizvodnje letal iz serije C. Gre za nenavaden, brezplačen posel, ki odpira možnosti za razvoj tako Airbusu kot Bombardierju ter ohranja tisoče delovnih mest med Quebecom in Severno Irsko.
Družba C Series Aircraft Limited Partnership, ki izdeluje in prodaja letala, bo del Airbusove skupine, Bombardier bo v njej obdržal 31-odstotni lastniški delež, quebeška vladna naložbena agencija pa 19-odstotni lastniški delež. Airbus ne bo prevzel nobenih dolgov, po sedmih letih in pol bo imel možnost prevzema Bombardierjevega deleža, v letu 2023 pa deleža vlade kanadske države Quebec.
Doslej je bilo naročenih 360 reaktivnih letal CSeries s 110 do 130 sedeži, ki so edina novost v letalstvu v tem tržnem segmentu v zadnjega četrt stoletja. V Airbusu napovedujejo, da bi v prihodnjih dveh desetletjih naročila lahko povečali na več kot tri tisoč in dosegli polovični tržni delež.
Pri razvoju letal CSeries je imel Bombardier doslej obilo težav, zaradi njih se je že znašel tik pred stečajem, zdaj pa je sredi petletnega reševalnega programa, na začetku katerega so se z Airbusom že pogovarjali o sodelovanju.
219,63-odstotne ameriške dajatve
Nov krog pogajanj naj bi se sicer začel avgusta letos, pospešek pa je očitno dobil pred tremi tedni, ko je ameriška administracija napovedala uvedbo 219,63-odstotnih protidampinških dajatev v ZDA.
Boeing, ki sam v ponudbi letal podobnega razreda nima, Bombardierju očita, da je serijo C razvil z državnimi subvencijami, obdavčitev pa naj bi zdaj veljala za letala, ki jih je naročila v Kanadi Delta.
Za Airbus je vstop v program CSeries, ki je po dolgoletnih težavah pridobil ustrezna letalska dovoljenja, ob slabi prodaji njihovih podobno velikih letal iz družine A319, dobrodošel. Kanadski strokovnjaki ocenjujejo, da bo Airbus tako dobil sodobno (in cenejšo) tehnologijo, kot jo ima sam v družini A320 neo.
V spor med Boeingom in Bombardierjem se je že zgodaj vključila britanska premierka Theresa May, ki je ob dejstvu, da je Bombardier največji industrijski zaposlovalec na Severnem Irskem, neuspešno posredovala pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.
Ker bodo letala CSeries delno izdelovali v Airbusovih proizvodnih zmogljivostih v Mobilu v ameriški Alabami, bi se morda lahko izognili plačilu protidampinških dajatev. Čeprav v Boeingu, ki se za sodelovanje pri podobno velikih letalih, kot so ta iz Bombardierjeve serije C, menda dogovarja z brazilskim Embraerjem, navajajo, da bo dajatve v vsakem primeru treba plačati.
Če pa bi Boeing vendarle popustil, bi to tudi njemu koristilo, saj bi kanadski vladi Justina Trudeauja to omogočilo nov premislek o nakupu vojaških Boeingovih lovcev.