Odrske deske je zaradi poškodbe morala zapustiti že prejšnjo sezono, letošnjega 22. aprila pa je razveselila z novico, da je postala mamica malega Jaše, ki je zdaj na prvem mestu v njenem življenju. V teh dneh se, kot pravi sama, s pomočjo partnerja Mihe Krušiča spopada z neprespanimi nočmi, pa tudi številnimi prelepimi trenutki, ki jih doživlja kot mama.

Povprečen vsakdan novopečenih staršev

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Anin in Mihov vsakdan poteka tako kot vsakdan vsake mamice in očka, ki dobita prvega otroka, nam je zaupala lepa baletka: »Poskusimo se čim bolj redno hraniti, veliko se previjamo, podiramo kupčke in lovimo urice spanja, ko mali spi. Takrat se poskušam tudi sama malo naspati. Privajam se na to, da ponoči ne spim. Upam, da se bom tega kdaj v življenju sploh lahko navadila.« (smeh) Za novopečene starše je seveda tudi povsem normalno, da kakšnih stvari ne vedo. »Vsak tretji dan zaženeva kakšno paniko, ko ne veva, kaj se dogaja, pa naju potem babice, patronažna sestra ali kdo drug poduči, da je to čisto normalno. Vsi se učimo, se spoznavamo, crkljamo ... in jokamo.« (smeh)

Modrost rojevanja
Ana pravi, da se je na nosečnost in porod dobro pripravila, toliko manj pa na življenje po njem: »Res sem si želela roditi naravno in od tega fizično čim več odnesti, zato sem o porodni izkušnji veliko brala, na primer knjigo Modrost rojevanja, ker nisem želela, da me kaj preseneti. Želela sem si lepo porodno izkušnjo in sem jo tudi imela – rečeno je bilo celo, da je bil moj porod prav šolski primer. O tem, kakšno bo življenje po porodu, pa se z Miho nisva veliko izobraževala, le šola za starše in knjige o prehrani so mi pomagale.« Pri tem ji je pomagala tudi soimenjakinja Ana Žontar Kristanc, ki ima kot mamica in kuharica veliko izkušenj: »Ana mi je dala knjigo o dojenju, o tem, kaj jesti, ko dojiš. To sem preštudirala, drugega pa niti ne, šele zdaj se podučujem in učim.«

Ko Ano povprašamo, kako se počuti zdaj in ali se kot baletka že trudi vrniti v formo, odgovori: »Dva tedna po porodu sem šla prvič na masažo ... pa tudi našminkala sem se danes prvič po porodu, zato se mi zdi tako fino. Če mi bo uspelo, si bom celo nohte nalakirala. (smeh) Trenutno je pikec res na prvem mestu.« Tako kot vsaka nosečnica je sicer imela slane in sladke razvade, a se ji sploh ne poznajo več: »Prvo polovico nosečnosti sem bila mahnjena na burek, nato mi je prijalo sladko, zdaj, med dojenjem, pa je treba vse to odstraniti. Kilogrami sicer kar letijo od mene, zato moram biti pazljiva, da veliko jem.«

V krizi se podpirata

»Miha je najboljši očka na svetu!« pravi Ana. »Resnično se je veselil tega otroka, zelo je požrtvovalen in pozoren, tako do Jaše kot do mene. Res sem zelo srečna, da tako dobro funkcionirava. Najpomembnejše je, da v kriznih situacijah, ko mali joka in misliš, da se ti bo zmešalo, rešujeva in podpirava drug drugega. Cenim to, da tudi Mihi ni težko biti vso noč pokonci, zato da bi se jaz naspala. Včasih si ga malo podajava in tako ukradeva kako urico spanja.« (smeh) Ko jo povprašam, kakšna bosta kot starša, se nasmeji: »Jaz bom najbrž bolj razvajala, tako vsaj pravi Miha, čeprav se mi zdaj, ko ga gledam, zdi, da bo tudi on tak.«

O imenu za fantka sta se z Miho odločila skupaj, čeprav sta sprva imela nekaj težav: »Jaz sem želela nekaj klasičnega in po možnosti zgodovinskega, na primer imena iz Stare zaveze, kot so Jakob, Filip, Izak, David, torej močna imena. Miha pa je želel nekaj povsem nasprotnega. (smeh) Potem sva se pogovarjala, da je Jakob zelo lepo ime, ampak je pri nas res pogosto. Pa nama reče kolegica, zakaj ne bi bil Jaša, ki je slovenska različica imena Jakob. Takrat se spogledava in rečeva, okej, ima šumnik, kar nama sicer ni bilo všeč, ker ni ravno mednarodno, ampak saj tudi priimek Krušič ni. Ugotovila sva, da v slovenščini zelo lepo zveni ... Rada bi videla kakšnega tujca, ki izgovori Jaša Krušič. (smeh) Se je pa že zgodilo, da sem na Facebooku dobila komentar, ali je Jaša potemtakem punčka. Takrat sem si mislila, joj, po tej logiki je tudi Miha punčka, ali kaj?« (smeh)

Naslednji bo punčka
Tako odgovori Ana, ko jo povprašam, ali načrtujeta še kakšnega člana družine. Toda kljub temu ne želi hiteti, saj bi kot baletka še rada izkoristila svojo kariero: »Pet, šest, sedem ali osem let – kolikor mi bodo dopuščali telo in poškodbe –, bi rada še plesala. Res bi se vrnila na odre. Če bo vmes, čez kakšna tri ali štiri leta, kakšen otroček, bomo pa že takrat videli. Za zdaj pa nama Jaša jemlje vso energijo ...« (smeh)

Morda bo znova Julija
Vrnitev na odrske deske načrtuje konec oktobra: »Če bo vse po sreči, se vrnem takrat, ko pripravljamo ponovitev baleta Romeo in Julija. Prav zato, ker sem ta balet že plesala, se mi zdi, da mi ne bo težko priti nazaj tako hitro po porodu. Veliko laže mi je, ker že poznam vlogo in korake, zato sem se odločila, da poskusim. Če bi delali novo predstavo, pa ne bi hitela. Otrok je vsekakor na prvem mestu, vendar se mi zdi pomembno, da je srečna tudi mamica. Nisem ena tistih žensk, ki bi se zasedela doma, in mislim, da malemu ne bo čisto nič manjkalo.« (smeh) Ana, ki ni plesala že dve sezoni, lani zaradi poškodbe in letos zaradi nosečnosti, pogreša čutenje svojega telesa: »Rada bi se vrnila, plesala stare vloge, ki sem jih že, in končno spet uživala, tako kot včasih. Želim si biti fit in znova čutiti svoje telo. Pogrešam to. Toda vsekakor bi rada zdaj štiri mesece polno dojila in potem počasi prehajala še na kaj drugega.«

Treba bo premišljeno in počasi
Čeprav je balet, kot pravi Ana, delo za poln delovni čas, se da vse uskladiti: »Veliko baletk ima otroke, pa odlično delujejo.« Potrebnih pa bo nekaj priprav, da se do oktobra vrne v formo: »Z dojenjem izgubljam kilograme, vendar bom morala paziti, da jih izgubljam zdravo. Če se želim zraven ukvarjati še s športom, hitro pride do podhranjenosti, slabokrvnosti, slabih kosti in poškodb. O tem, kako se tega lotiti in kakšna dopolnila uživati, sem se že pogovarjala z našim fizioterapevtom in nutricionistko. Ukazali so mi, da se za začetek ne smem ukvarjati s športom, po treh tednih se lahko začnem sprehajati, po šestih pa se smem lotiti pilatesa. Do avgusta bom tako izvajala pilates, da spet pridobim mišično maso, potem bom počasi začela izvajati baletne vaje, brez skokov in raztezanj, saj se v nosečnosti sklepne vezi raztegnejo. Do septembra ali oktobra so mi odsvetovali, da bi skakala. Treba bo premišljeno in počasi – če mi bo uspelo, mi bo, silila se pa ne bom. Otrok bo vedno na prvem mestu,« še dodaja prelepa mamica Ana.