Visoka gospodarska rast, a kratek spomin

Postojna – Ljudje imajo to napako, da v brezvetrju pozabljajo na nevihto, v Klubu slovenskih podjetnikov ob citiranju humanista, politika in filozofa Machiavellija opozarjajo, da Slovenija v času gospodarske rasti ni naredila ključnih reform, da bi bila pripravljena na novo krizo. Zato predlagajo več ukrepov.

»Imamo visoko gospodarsko rast, a kratek spomin,« je na forumu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) opozoril Goran Novković, izvršni direktor SBC. Za nami je izgubljeno desetletje, saj je BDP šele pred meseci dosegel predkrizno raven. Pretirani apetiti po večji javni porabi odžirajo investicijsko sposobnost gospodarstva, Slovenija pa še vedno namenja skoraj milijardo evrov za obresti, sredstva za investicije pa so se lani v primerjavi z letom 2007 zmanjšale za 30 odstotkov. Državni javni dolg je pri približno 80 odstotkih BDP, medtem ko je denimo češki pri 36 odstotkih BDP. Kritičen je tudi zaostanek pri produktivnosti.

V konjunkturi nismo znali najti moči niti za eno strukturno reformo, je opozoril predsednik SBC Marjan Batagelj in opozoril, da teh ni pričakovati niti v bližnji prihodnosti. Letos bodo namreč volitve, nato se bo sestavljala vlada, potem pa lahko pride že kriza.

Razbremenitev plač

V SBC v dokumentu Za prodorno Slovenijo političnim strankam ponuja predloge ukrepov. Med drugim izplačilo 13. in 14. plače brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 odstotkov povprečne mesečne plače. Predlagajo dvig meje dohodninskih razredov in ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, ki je bil uveden kot krizni ukrep. Razvojna kapica na prispevke bi se najprej uvedla pri plači 4000 evrov bruto, nato pa bi se ta meja postopoma nižala.

»Pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov je velika težava industrije v Evropi. Velike države, ki imajo dovolj kapitala, poskušajo privabiti naše kadre. V Sloveniji ne moremo ponuditi enakih pogojev kot v tujini zaradi prevelike preobremenjenosti plač,« je bil kritičen podjetnik Igor Akrapovič, zato prihaja do »eksodusa mladih visokoizobraženih ljudi«.

Aktivna migrantska politika

Marjan Batagelj je izpostavil potrebo po bolj fleksibilnem trgu delovne sile oziroma fleksibilem trgu nemotiviranih delavcev tako v javnem kot zasebnem sektorju: »V javnem sektorju je več fikusov kot v tej dvorani.« V SBC predlagajo uvedbo poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka. Vendar v okviru dopustne letne kvote.

Marko Lotrič, generalni direktor in ustanovitelj mednarodno uveljavljene skupine Lotrič Metrology je poudaril, da zaradi demografskih sprememb in odliva mladih potrebujemo aktivno migrantsko politiko. Poleg tega naj se spremlja kakovost izobraževanja in ustreznost programov slovenskih fakultet prek javnih objav o zaposljivosti diplomantov, magistrov in doktorantov. Po besedah Tanje Skaza, direktorice Plastike Skaza, pa bi bilo treba kadrovske štipendije izvzeti iz skupnega dohodka gospodinjstva, in tako ne bi vplivale na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči. To bi spodbudilo marljive dijake in študente, družine pa nekoliko finančno razbremenilo.