»Zelo žal mi je, da je do tega prišlo, še zdaj ne morem verjeti, da sem streljal. Nikomur nisem želel storiti nič žalega,« se je po vložitvi pritožbe na višje sodišče v Ljubljani opravičil Bojan Jerančič. Novomeško sodišče ga je namreč junija letos zaradi poskusa umora oktobra lani obsodilo na deset let zaporne kazni. Pritožbi sta vložila tako višji državni tožilec Srečko Hočevar kakor tudi Jerančičev zagovornik Matjaž Medle.
Če strnemo: Jerančič je bil obsojen, da je 8. oktobra lani v gozdu pri Šentjoštu pod Gorjanci skušal umoriti Miodraga Lazarevića, njegovo truplo pa nato zakopati v vnaprej skopano jamo v bližini. Kljub štirim strelnim ranam je žrtvi uspelo pobegniti s kraja dogodka na varno, kjer sta ga, okrvavljenega in na koncu z močmi, našla naključna sprehajalca.
V nasprotju s tožilstvom novomeško sodišče ni videlo znakov koristoljubja, kar je bila ena od odločitev, na katero se je pritožil tožilec Hočevar. Jerančičev motiv za napad naj bi bil po mnenju tožilstva 15.000 evrov, ki naj bi jih bil dolžan Lazareviću. A po navedbah novomeškega sodišča niso mogli z gotovostjo trditi, ali je dolg dejansko obstajal ali ne. Jerančič ga je namreč zanikal, prav tako je neobstoječ dolg v pritožbi omenil njegov zagovornik. »Nič mu ni bil več dolžan, vse dolgove je poravnal že pred več leti, Lazarević pa mu je še vedno grozil in ga ustrahoval,« je Medle nagovoril sodišče. Še enkrat je tudi poudaril, da pravzaprav sploh ni šlo za poskus umora, temveč za uboj na mah.
Višji državni tožilec je v pritožbi zaprosil še za novo mnenje izvedenca psihiatrije. »Lahko rečemo, da obsojeni ni profesionalec. Tako bi bili vsi v intenzivnem čustvenem stanju ob streljanju,« je pojasnil in se navezal na mnenje sodne izvedenke. Ta je namreč v mnenju zapisala, da je bil Jerančič v trenutku dejanja vsaj delno zmanjšano prišteven.
