Uvod v dneve grmenja

Po razmeroma mirni prvi polovici leta interpelacija, vložena zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, napoveduje, da bo jeseni šlo zares. Slovenska politika si bo poleti še vzela nekaj dni oddiha, nato pa bo z vso silo vstopila v predvolilno obdobje, ko se ne bo izbiralo sredstev. SDS je z interpelacijo udarila v točko, kjer vlado najbolj boli – razmere v zdravstvu.

Ministrica Milojka Kolar Celarc je prvo interpelacijo pred slabim letom preživela brez večjih prask. Po 15 urah naštevanja njenih grehov, ki so jih nizali predvsem poslanci SDS in NSi, ter uspehov, ki so jih navajali poslanci SMC, je lahko po glasovanju na elektronskem zaslonu prebrala, da jo je podprlo 49 poslancev, proti jih je bilo 24. Med podporniki so bili skoraj vsi koalicijski poslanci (v devetdesetčlanskem parlamentu ima vlada 52 poslancev). To je celo nekoliko preseglo pričakovanja, saj se mora ministrica za zdravje ves čas od prevzema funkcije otepati očitkov o neučinkovitosti, slabšanju razmer v zdravstvu in vse slabšem finančnem položaju zdravstvenih javnih ustanov, čeprav država v zdravstvo vlaga vse več denarja.

Kje so rezultati?

Če je ministrica takrat menila, da je z izidom glasovanja dobila tudi jasno politično podporo koalicije, bi se lahko to jesen odvrtelo drugače. Kolar Celarčeva je oktobra lani dobila politično podporo zato, ker jo je zaščitil predsednik vlade Miro Cerar. Odtlej se stanje v zdravstvu ni bistveno izboljšalo. Večina reformnih zakonov je bila predstavljena šele globoko v letošnjem letu, nekateri pa sploh še niso vloženi v zakonodajni postopek, denimo zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.

Ker slovenska politika vstopa v zadnji del mandata in se bo jeseni, ko bo potekala razprava tudi o tokratni interpelaciji, že na veliko ogrevala za predvolilno kampanjo, je zdravstvo tista tema, s katero lahko politika najlaže stopi v stik z volivci. Zdravstvo je področje, ki najbolj zanima starejše, saj so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, poleg tega pa so isti ljudje politično najbolj aktiven del populacije, saj se najbolj množično udeležujejo volitev. Na tem področju ljudje običajno tudi najbolj občutijo uspešnost aktualne politike.

Ko je Miro Cerar pred tremi leti prevzel vlado, je bilo ob snovanju koalicije zdravstvo tema, pri kateri se je politika najbolj zadrževala, saj zaradi različnih pogledov na zdravstveno reformo v koalicijo s SMC ni hotela desnosredinska NSi. Cerar je mandat začel z velikimi obljubami o ureditvi razmer v zdravstvu po kaosu, ki so ga za seboj pustile prejšnje vlade.

Nezamenljiva

Cerar je doslej ministrico za zdravje vedno odločno branil in jo, ko je bilo treba, tudi zaščitil. Razloge za to lahko iščemo v dejstvu, da je zdravstvo ena ključnih politik SMC, kjer je stranka dajala konkretne obljube. Drugi razlog za močno podporo kaže iskati v genezi nastanka stranke, saj je Kolar Celarčeva od vsega začetka med Cerarjevimi najtesnejšimi zavezniki. Poleg tega je bila nosilka programa SMC za področje zdravstva. Njena zamenjava ali celo uspešna interpelacija bi bila zato prevelik udarec za komaj tri leta staro stranko. Tako je pričakovati, da bo Cerar branil svojo ministrico do konca, kajti kaj drugega mu trenutno niti ne preostane, četudi se bodo vrstili pozivi iz koalicije in opozicije, da bi jo bilo taktično najbolje zamenjati. Če se je Cerar kaj naučil v treh letih vodenja vlade, je to načelo, da ne opoziciji ne koalicijskim partnerjem ne bo dopustil vpletanja v odločitve, ki so izključno v njegovi pristojnosti.

Spomin na vladno krizo konec preteklega leta, ko je skoraj dokončno počilo med Kolar Celarčevo in nekdanjim ministrom za zdravstvo, poslancem Desusa Tomažem Gantarjem, je še svež. Kriza se je začela stopnjevati kmalu po glasovanju o interpelaciji zoper ministrico, vrhunec pa je doživela, ko je začel prvak upokojenske stranke Karl Erjavec glasno govoriti o veliki koalicijski krizi. A ko je Cerar soočil Desus s posledicami, pri čemer je zaigral na premiersko karto, se je ta taktično umaknil in prevalil vso odgovornost za stanje v zdravstvu na ministrico, predsednika vlade in vladajočo stranko SMC.

Čeprav Kolar Celarčeva v odzivu na že drugo interpelacijo zoper njo odgovarja, da bo to zgolj lepa priložnost za predstavitev vseh dokončanih projektov in uspehov, ki jih je dosegla kot ministrica, je vprašanje, ali bodo vsi poslanci koalicije mirno prenašali njen propagandni nastop. Gotovo je le, da jo bodo odločno podprli poslanci SMC. Ministrica se je doslej branila z argumenti, da je kot odločna zagovornica javnega zdravstva stopila na žulj vsem tistim, ki si želijo privatizacije zdravstva in nadaljevanja nečednih praks v sektorju, ki mu država iz proračuna namenja kar tri milijarde evrov. Zato ne presenečajo zadnje izjave iz SMC, ki vzbujajo pričakovanje, da bo Kolar Celarčeva ob drugi interpelaciji snela rokavice in spregovorila o vseh pritiskih, ki da jih interesne skupine in lobiji izvajajo na ministrstvo in nanjo osebno. Kar zgolj potrjuje, da se bo z interpelacijo dejansko začela predvolilna kampanja. SDS bo namreč z drugo interpelacijo zoper ministrico za zdravje skušala unovčiti politične točke iz ugotovitev preiskovalne komisije o nakupu žilnih opornic in s tem morda zabila usoden klin razdora v koalicijske vrste.

Analiza vseh devet interpelacij v tem mandatu pokaže, da je pri skoraj vseh koalicija delovala složno, razen pri prvi zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak (SD), ko so opoziciji zmanjkali le trije glasovi. Ker je pričakovati, da se bodo od politično zelo rizične ministrice Milojke Kolar Celarc distancirali poslanci Desusa in SD, lahko napovemo, da tokrat ne bo dobila tako jasne politične podpore kot pri prvi interpelaciji. Od glasovanja SD in Desusa pa bo odvisno, ali bomo imeli jeseni že prvo pravo politično krizo in nekoliko zgodnejše parlamentarne volitve ali ne.